Novice

Zimska številka Pikapolonice že v prodaji!

Zimska izdaja revija za otroke Pikapolonica je na voljo v marketih Mercator, Tuš, Jager in Leclerc.

 

Vse novice

Materino mleko: najbolj zdravo za začetek življenja

Zaradi številnih prednosti tako za mater kot za otroka, je izključno dojenje priporočljivo prvih 6 mesecev starosti otroka. Čeprav je v Sloveniji ob odpustu iz porodnišnice izključno dojenih več kot 96% novorojenčkov, odstotek z meseci drastično upade. V 6. mesecu izključno doji le še 0,6% mater. Matere se po prihodu domov srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice.

Želimo si doseči 50%
WHO in UNICEF priporočata, da so dojenčki prvih šest mesecev hranjeni izključno z materinim mlekom, po tem pa se ob dopolnilni hrani dojenje nadaljuje do 2. leta starosti ali dlje.
V tem kontekstu so se države članice WHO (tudi Slovenija) zavezale k povečanju stopnje izključnega dojenja v prvih 6 mesecih otrokovega življenja za vsaj 50% do leta 2025, kar je tudi eden od svetovnih prehranskih ciljev.

unicef_dojenje_01.jpg

Prvo cepivo in najboljši začetek življenja
Materino mleko je otrokovo prvo cepivo ter najbolj zdrava hrana za začetek življenja, vpliva pa tudi na otrokov razvoj v odrasli dobi. Dojeni otroci so bolj umirjeni in zadovoljni, imajo boljši razvoj ustnih mišic in čeljusti, manj okužb dihal in prebavil, manj vnetij srednjega ušesa, boljši razvoj možganov, oči ter imunskega sistema, manj obremenjene ledvice, lažje prebavijo in izkoristijo materino mleko, manj alergij in so manj podvrženi debelosti in nastanku sladkorne bolezni. Dojeni otroci v mladosti oz. v odrasli dobi dosegajo boljše rezultate na inteligenčnih testih.

Prednosti za mamico
Ženske, ki dojijo, lažje vzpostavijo navezanost z otrokom. Med prednostmi dojenja za matere so tudi hitrejše krčenje maternice po porodu in manjša izguba krvi, manj rakavih obolenj na dojkah in rodilih ter manj osteoporoze.

Kako hitro odnehamo?
Kljub vsem omenjenim prednostim, podatki raziskave HRAST, ki jo je leta 2009 objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da se odstotek izključno dojenih otrok po prihodu iz porodnišnice pa do 6. meseca starosti drastično zmanjša. Glede na večletne podatke iz Perinatalnega informacijskega sistema RS je ob odpustu iz porodnišnic v Sloveniji dojenih več kot 96% novorojencev. Po raziskavi HRAST v tretjem mesecu v Sloveniji izključno doji le še 48,5% mater, v šestem mesecu pa le še 0,6%.

Zakaj odnehamo?
Odločitev glede načina hranjenja dojenčka je kompleksen proces, na katerega vplivajo različni dejavniki – od kulture, izobrazbe, trga dela in dostopa do informacij, do psiholoških dejavnikov. Prizadevanja za povečanje stopnje dojenja po vsem svetu med drugim spodkopavajo neustrezno trženje nadomestkov materinega mleka, nezadostna psihološka podpora materam s strani okolice in pomanjkanje čustvenega stika z materami, kar bi omogočilo ustreznejšo pomoč materinem v soočanju s stiskami ob dojenju. Zagotoviti moramo, da bodo vse doječe matere po svetu prejele podporo, ki jo potrebujejo, s strani vlade, zdravstvenega sistema, delovnega mesta, skupnosti in družine.

unicef_dojenje_02.jpg

Podpora mamicam
Izjemnega pomena je tudi psihološka podpora in čustveni stik z materami, ki so ob dojenju v stiski. Gre za obvezni del uspešnega vzpostavljanja in vzdrževanja dojenja, pri katerem imajo pomembno vlogo predvsem zdravstveni delavci in partnerji, saj so ti najtesneje povezani z materami.

Vir: UNICEF Slovenija

Save

Save

Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.