Novice

Zimska številka Pikapolonice že v prodaji!

Zimska izdaja revija za otroke Pikapolonica je na voljo v marketih Mercator, Tuš, Jager in Leclerc.

 

Vse novice

Prvi pregled novorojenčka

Piše: mag. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije, Porodnišnica Ljubljana

S prvim pregledom novorojenčka želimo predvsem oceniti rast in razvoj malega bitja, ki še ni sposobno opisati svojih težav, hkrati pa ta pregled daje tudi osnovo za vse kasnejše preglede. Novorojenčke, pri katerih so zapleti pričakovani, recimo, zaradi materine bolezni pred nosečnostjo in med njo, prezgodnjega poroda, večplodne nosečnosti, že v nosečnosti ugotovljene prirojene napake ploda, težkega in dolgega poroda in nižje ocene po Apgarjevi, zdravnik natančno pregleda že v porodni sobi. Vsi ostali so prvič temeljito pregledani v obdobju prvih 24 ur po rojstvu - v času »dopoldanske« ali »popoldanske vizite«.

Mama prisostvuje pregledu

V večini slovenskih porodnišnic, še zlasti v tistih, ki imajo naziv »novorojenčku prijazna porodnišnica«, je mama v času prvega pregleda poleg, ob otroku. Skupaj pregledamo podatke o posebnostih v družini, težavah pri njej sami pred nosečnostjo in v nosečnosti ter podatke o porodu. Pri tem iščemo dejavnike, ki bi lahko vplivali na novorojenčka. Medicinska sestra nam pove svoja opažanja - tako glede »obnašanja« novorojenčka med spanjem, budnostjo, jokom ali hranjenjem kot glede odvajanja blata in urina.
Zatem novorojenčka slečemo in pregledamo - naše početje materi sproti opisujemo in pojasnimo vsako opažanje. Na ta način razčistimo dvome glede največkrat normalnih pojavov, ki bi lahko ob materinem nepoznavanju povzročili nepotrebne skrbi in strahove po odpustu domov. Pregled novorojenčka zahteva potrpežljivost, nežnost ter prilagodljivost v načinu pregleda. Tako pri novorojenčku, ki je v začetku pregleda miren in sproščen, najprej poslušamo srce in pljuča ter pretipamo trebušček, bolj »moteče« postopke pa prihranimo za konec pregleda.

Videz novorojenčka

Večina donošenih novorojenčkov ob rojstvu tehta med 2,5 in 4,0 kilogrami, v dolžino meri od 45 do 55 cm in ima obseg glavice od 32,5 do 36 cm. Telesna sorazmerja so drugačna kot pri večjem otroku ali pri odraslem: glavica je velika, obraz okrogel, spodnja čeljust majhna. Trebušček je velik in okrogel, okončine pa se zdijo kratke. Koža je večinoma prekrita z mazivom - verniksom in je rožnate barve. Pri prezgodaj rojenih otrocih je koža rdeče-rožnata in jo prekrivajo nežne dlačice (lanugo), pri prenošenih je koža bledo-rožnata in se lušči. Redko se zgodi, da je obarvana zeleno zaradi prisotnosti plodovega prvega blata (mekonija) v plodovnici.
V prvih dneh novorojenčki ob joku lahko postanejo živo-rdeči ali celo pomodrijo za kratek čas, imajo modrikaste rokice in nogice. To imenujemo akrocianoza. Če jim je hladno, postane njihova koža pegasta, podobno kot marmor. Izrazita pomodrelost, bledica ali zgodnja zlatenica pa so vedno znak pomembne ogroženosti in zahtevajo takojšnjo intenzivno diagnostično obdelavo in zdravljenje. Zaradi poroda imajo novorojenčki lahko drobne podplutbe zlasti po glavici in obrazu, ki jih včasih težko ločimo od kapilarnih žilnih znamenj, ki so vidna pri skoraj treh četrtinah novorojenčkov na očesnih vekah, čelu, po nosku ter v zatilju. Ta znamenja so znana kot »štorkljina znamenja«. Zlasti pri temneje pigmentiranih novorojenčkih lahko opazimo na spodnjem delu hrbta in na ritki temnejšo modrikasto liso, ki jo imenujemo mongolska lisa. Tako »štorkljina« kot »mongolska« znamenja kasneje izginejo, večinoma že do prvega leta.

Glavica

Glavica je pri tistih novorojenčkih, ki se rodijo v glavični vstavi, vsaj prve ure po rojstvu ovalna ter otekla v temenskem in zatilnem delu. To je porodna oteklina. Pri nekaterih novorojenčkih je oteklina temensko le na eni strani ali zatilno in je posledica izliva krvi pod pokostnico v času poroda. To pogosto in praviloma nenevarno porodno poškodbo imenujemo kefalhematom. Za razliko od porodne otekline izgine šele po nekaj tednih. Lobanjske kosti so lahko na vrhu glavice mehke, večinoma pa so čvrste in se lahko tudi prekrivajo. Na sprednjem delu glavice, med čelno kostjo in temenskima kostema, tipljemo različno velik mehak predel. To je velika lobanjska mečava.

Oči

Novorojenčki imajo v prvih dneh oči pretežno zaprte, veke pa so otekle zaradi poroda in dražečega delovanja očesnih kapljic, ki jih dobijo vsi novorojenčki takoj po rojstvu zaradi preprečevanja nevarnega gnojnega vnetja oči. Krvavitve, ki jih opazimo nad beločnico, so posledica pokanja drobnih žilic v veznici med porodom. Zbledijo v nekaj dnevih in praviloma nimajo vpliva na otrokov vid.

Uhlji

Uhlji imajo zlasti pri nezrelih novorojenčkih še malo hrustančaste opore - lahko so štrleči ali poležani, vhod v sluhovod je lahko skoraj zakrit. Pred njim pri nekaterih novorojenčkih opazimo drobno izboklino ali celo pecljat kožnat privesek, ki ga večinoma že v porodnišnici prevežemo, da v nekaj dneh sam odpade.

Nosek in usta

Nosek novorojenčka ima nežne hodnike, ki jih pogosto delno mašijo ostanki plodovnice, sluzi ali materine krvi: da bi si očistili dihalno pot, novorojenčki kihajo. Zgornja ustnica ima na sredini sesalni mehurček, ki je videti kot žulj, a omogoča najboljše tesnenje ob dojenju. Novorojenčki v ustih večinoma nimajo zobkov, čeprav se njihov skorajšnji prihod že kaže z oteklinicami na dlesni. Jezik je velik in na ustno dno včasih vezan s kratko in debelo povezavo (frenulum). Ker ta ne ovira hranjenja, ga ne prerežemo. Med prirojenimi napakami je pogost razcep ustnice in dlesni, ki mu je lahko pridružen tudi razcep ustnega neba.

Vrat

Vrat novorojenčka je kratek in širok. S tipanjem ocenimo, ali je prišlo med porodom do natrganja mišice obračalke glave ali zloma ključnice. Slednji nastane, ko se porajata ramici - ob stisku skozi porodno pot mehka kost poči (izkušene babice in porodničarji to včasih celo slišijo!), pokostnica z oteklino pa v nekaj dneh poskrbi, da se kost zaceli brez posledic.
Zaradi prehajanja materinih hormonov preko posteljice je predel novorojenčkove mlečne žleze v prvih dneh po rojstvu otekel, včasih se iz bradavice pocedi tudi malo mleka.

Dihanje

Zdravi novorojenčki imajo velik razpon v hitrosti in načinu dihanja, na kar vplivajo predvsem njihova budnost, gibanje in jok: večina diha s 30 do 40 vdihi v minuti. Ker je trebušna prepona glavna dihalna mišica in so medrebrne mišice ter hrustančaste povezave še šibke, zlasti ob joku lahko opazimo ugrezanje prsnice ob vdihu. Sprememba hitrosti dihanja ter znaki, kot so stokanje, dihanje z nosnimi krili in močno ugrezanje medrebrnih prostorov, pa sodijo med pomembne bolezenske znake, ki zahtevajo natančnejšo obravnavo. Predihanost pljuč in delovanje srca preverimo s poslušanjem s pomočjo stetoskopa.

Srčni utrip

Srčni utrip novorojenčka je precej hitrejši kot pri odraslem (100 - 180 utripov na minuto). V prvih urah po rojstvu neredko nad srcem slišimo tudi šume, ki so posledica počasnejšega prehoda na zunajmaternični način pretakanja krvi in ki praviloma niso znak srčne napake. Ob prisotnosti šumov vedno potipamo tudi utripanje večjih žil odvodnic - pulz arterije v zapestju in v dimljah.

Trebušček

Trebušček novorojenčka je velik, saj so trebušne mišice ohlapne, trebušni organi, kot so jetra in vranica, pa večji kot v kasnejšem življenju in zato njihov rob zlahka zatipamo. Popkovnica, ki so jo po rojstvu pretisnili s sponko in premazali s tekočino, ki deluje protimikrobno, se suši in krči. Na popkovni krn, na katerem so vidne tudi tri žile, po katerih je bil plod povezan z materjo, sega kožna meja včasih tudi nekaj milimetrov visoko.

Spolovilo

Natančno pregledamo tudi spolovilo, ki je zaradi vpliva materinih hormonov nabreklo. Pri deklicah so povečane zlasti male sramne ustnice in ščegetavček. Pogost je tudi izcedek, ki mu po nekaj dneh lahko sledi manjša krvavitev. Dečki imajo veliko mošnjo, v kateri zatipamo kot fižol veliki modi; pogosto je ob njih prisotna tekočina, ki kasneje izgine (vodna kila). Kožica na udu je tesna in pogosto prilepljena, zato je izvodilo sečnice včasih komaj vidno.
Večina novorojenčkov izloči prvi urin med porodom ali neposredno po njem. Temu večinoma sledi obdobje, ko ne lulajo, in lahko traja tudi 24 ur. Blato, ki je sprva temnozeleno in mazavo in ga imenujemo mekonij, večina izloči v prvih 12 urah, najkasneje pa v 48 urah po rojstvu.

Hrbet in kolki

Ogledamo si in potipamo tudi novorojenčkov hrbet, zlasti njegovo simetričnost ter potek hrbtenice. Preverimo gibljivost kolkov, ki so, zaradi vpliva materinih hormonov, pogosto ohlapni. Zaradi stisnjenosti v maternici pa je, zlasti pri prenošenih novorojenčkih, gibljivost lahko omejena ali celo zavrta. Obe stanji nista povezani s prirojenim izpahom kolkov, ki se ob pregledu lahko kaže z značilnimi znaki ali pa le s povečano »izpahljivostjo« sklepa. Dokončno diagnozo nam da ultrazvočna preiskava, ki jo v vseh slovenskih porodnišnicah naredijo še pred odpustom domov.

Okončine

Ob pregledu okončin smo pozorni na njihovo gibljivost: zmanjšano gibanje roke je lahko znak nalomljene ključnice, lahko pa tudi poškodbe živčnega pleteža, do katerega pride ob težkem porodu z zastojem ramen.
Novorojenčki imajo zelo pogosto položajno deformacijo stopal, ki je posledica plodove lege v maternici in je večinoma prehodna in nenevarna. Materi zato pokažemo vaje za razgibavanje in jo pomirimo. Le redko so te deformacije zatrjene in zahtevajo pregled pri ortopedu ter njegovo ukrepanje.
Natančno si ogledamo tudi gube na dlaneh in podplatih ter prste. Pogoste so kožne zraščenosti posameznih prstkov na nogah, včasih je prisoten celo dodatni - šesti prst.

Dojenčkovo obnašanje

Ves čas pregledovanja posameznih delov telesa smo pozorni tudi na obnašanje novorojenčka; to nam je v pomoč pri ocenjevanju zrelosti in delovanja njegovega živčevja. Zdravi donošeni novorojenčki lahko v začetku pregleda zadovoljno spijo v skrčenem položaju in se skoraj ne premaknejo, drugi se pretegujejo, nekateri pa močno jokajo, brcajo in krilijo z rokicami. Vse njihovo obnašanje ter odzivi so odvisni od stopnje budnosti. Ocenjujemo še stopnjo mišične napetosti ter izzivnost refleksov, ki so značilni za to najzgodnejše obdobje življenja. Ti refleksi so sesalni refleks, iskalni refleks, prijemalni refleks, refleks hoje in Morojev refleks.

Večinoma po pregledu lahko materi zagotovimo, da je njen novorojenček videti zrel, primerno razvit in zdrav. Ponovno ga pregledamo vsaj še pred odpustom domov, ko so novorojenčki, ki imajo povečano tveganje za okužbo s tuberkulozo (zaradi materine bolezni v času nosečnosti ali njenega bivanja v državah z visoko prekuženostjo), še cepljeni.

Preberite si še

  • Dojenčkova teža

    Teža novorojenčka in dojenčka je to pomemben podatek, ali se otrok dobro razvija.

  • Rojstni list

    Zakon zahteva, da je vsak rojstvo otroka zapisano in potrjeno, vsak otrok pa mora dobiti rojstni list, svoj prvi dokument.

  • Boleče prsne bradavice

    Na začetku dojenja skoraj ni mamice, ki bi se lahko izognila bolečim bradavicam.

  • Začetki dojenja

    Dojenje bo hitreje steklo gladko, če se boste izognili najpogostejšim začetniškim težavam.

  • Obiski patronažne sestre babice

    Patronažna sestra babica vas bo prvič obiskala na domu dan po prihodu iz porodnišnice, ne glede na nedelje in praznike.

  • Poškodba živčnega pleteža roke

    Do poškodbe pride pri težkih porodih, pri začasnem zastoju poroda pri rojevanju ram, pri medenični vstavi...

  • Zlom ključnice pri novorojenčku

    Zlom ključnice pri novorojenčku je neprijeten in nezaželen zaplet poroda, ki se zgodi v 0,25% do 1,8% porodov.

  • Kako biti dober oče?

    Gotovo si vsakdo želi biti dober oče. Kaj je tisto, kar po mnenju žensk moškega naredi za dobrega očeta?

  • Dojenčkov razvoj: 1. mesec

    Značilnosti dojenčkovega razvoja v 1. mesecu.

Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.