Preden se odločite za otroka, je dobro, če ste v top formi - če ste v dobri telesni kondiciji, če je vaše duševno stanje harmonično, partnerstvo trdno, kariera pa stabilna. Seveda ni skoraj nikoli vse idealno, in če bi čakali, da se bo vse postavilo na pravo mesto, bi morda otroka sploh nikoli ne imeli. Ampak vseeno - poglejmo, na kaj je dobro biti pozoren, preden se odločite za otroka.

Ko si zaželimo otroka, si ga zaželimo zelo močno. Ampak ni vse tako enostavno, da bi pač prekinili s kontracepcijo in hop v posteljo, čez mesec dni pa morda črtica na testu. To ni vse. Kaj pa bi bilo bolj pametno in bolj prav? Naj bi počakali en mesec, pol leta, eno leto? Ne, ne gre za to, čeprav ginekologi priporočajo, da po kontracepcijskih tabletah počakamo mesec dni, preden zanosimo, in to je seveda pametno upoštevati. Ampak v mislih smo imeli nekaj drugega - ne le časovno komponento - temveč to, da je pred odločitvijo za otroka treba pretehtati svojo življenjsko situacijo, ker vsak trenutek pač ni dober za začetek novega življenja. Vsak otrok si zasluži, da starša premislita, ali mu bosta lahko ponudila kar najboljše pogoje za dobro zdravje in dobro življenjsko okolje.

Ne, če bi bila potrebna shujševalna kura

Zaradi plodnosti
Za bodočo mamo je pomembno, da ni pretežka, ker prevelika telesna teža zmanjšuje verjetnost, da bo zanosila, pa tudi v nosečnosti je zelo nezaželena, ker povzroča celo vrsto težav nosečnici in plodu. Ampak shujševalna kura tik pred nosečnostjo pa tudi ni zaželena, ker telo oslabi za snovi, ki so mu nujno potrebne v času rasti zarodka in plodu. Raziskave kažejo, da ženska, ki je presuha, na zanositev čaka v povprečju tri mesece. Ženska, ki je pretežka, pa čaka kar osem mesecev. Zakaj? Pretirana telesna teža povzroča težave v hormonskem ravnovesju. Predebele ženske imajo neredne menstruacije. Težave pri zanositvi imate lahko že, če imate 4 kg preveč ali 4 cm preveč v pasu. Pa da ne bo pomote - ne primerjajte se z manekenkami. Primerjajte se s tabelami primerne telesne teže, ki jih uporabljajo zdravniki. Zdravniške tabele kažejo zdravo, vitalno telesno težo, manekenske tabele pa izkrivljeno suhost.

Zaradi nosečnosti
So pa še drugi razlogi, zakaj bi bilo dobro urediti svojo težo prej, preden zanosite. Pretežke nosečnice imajo težave s previsokim krvnim tlakom in nosečniškim diabetesom. Poleg tega jih mnogo bolj bolijo hrbtenica in sklepi, hitreje se zadihajo, bolj so utrujene, bolj jim otekajo noge. Pogosteje rodijo s carskim rezom, ki pa je pri debeli porodnici bolj zapleten kot pri nosečnicah z normalno težo. Zato vam bo ginekolog, če ste pretežki, na prvem pregledu v nosečnosti zabičal, da se v nosečnosti ne smete nič ali zelo malo zrediti, ampak ohraniti svojo telesno težo. Dal vam bo navodila, kako naj se prehranjujete in koliko vam sme teža narasti - pač glede na to, koliko ste pretežki.

Kaj bi lahko storili?
Pričnite s hujšanjem precej prej, preden zanosite, ampak ne po napotkih, ki ste jih iztrgali iz kakšne modne revije, ki prinaša najnovejšo super shujševalno kuro. Nikar tudi ne nasedajte ponudbi čudežnih shujševalnih tabletk. Odpravite se raje k svojemu splošnemu zdravniku. Povejte mu za željo po otroku in prosite, da vam svetuje, kako pričeti in kakšne shujševalne kure bi se držali. Hujšanje pod zdravniškim nadzorom vam daje veliko oporo. Zdravnik vam bo svetoval sam ali pa vam bo predlagal posvet z nutricionistom. Predlagal vam bo dieto, zaradi katere v vašem telesu ne bo zmanjkalo snovi, ki so pomembni gradniki vašega zdravja in zdravja otroka, ki ga boste kmalu nosili. Pa nikar ne mislite, da vam ne bo uspelo shujšati, ker ste že večkrat poskusili, pa ni bilo uspeha. Seveda vam bo - zaradi otroka ste tako močno motivirani kot še nikoli prej.

Ne, če ste presuhi

Zaradi plodnosti
Ali jeste kot ptiček, vaše telo pa je vitko in koščeno? Marsikatera ženska vam zavida, ker imate manekensko postavo. Ampak sedaj, ko si želite otroka, vam vaš videz ni v korist. Presuhe ženske imajo namreč manj možnosti, da zanosijo, pa čeprav so sicer povsem zdrave. Nivo hormonov ni uravnotežen, menstruacije pa so neredne. Zelo presuhe ženske pa menstruacijo celo izgubijo. Vi imate sicer srečo, da ste rojeni v pravem času in na koščku zemlje, kjer prave lakote sploh ne poznamo, ampak vseeno povejmo - ko zmanjka hrane, žensko telo najprej izgubi dvoje: maščobne zaloge in zmožnost reprodukcije. Razmišljajte o tem.

Zaradi nosečnosti
Ni slučajno, da telo izgubi zmožnost reprodukcije, če ga kronično hranimo slabo ali premalo. Nosečnica, ki ima malo rezerv v svojem telesu, ima oslabljeno telo. Zanjo bi bila nosečnost rizična in težavna, saj bi jo do konca izčrpala, pa še ne bi bilo dovolj za otroka. Če bi presuha mati vseeno zanosila, njena prehrana pa bi ostala preskromna, bi se njen plod razvijal slabo. V najslabšem primeru bi zahiral. Presuhe nosečnice pogosto rodijo prezgodaj, ali pa rodijo ob času, vendar ima novorojenček prenizko porodno težo (z vsemi težavami, zapleti in možnimi posledicami, ki jih to prinaša).

Kaj bi lahko storili?
Preden zanosite, pridobite nekaj kilogramov. Najbolje bi bilo, če bi obiskali nutricionista, ki vam bo svetoval, kje so vaši primanjkljaji. Povejte mu, da želite zanositi, da bo vašo novo dieto prilagodil vašim novim (kmalu nosečniškim) potrebam. Več tudi počivajte, več lenarite, več se smejte, več se družite s prijatelji, vzemite si čas zase. Manj delajte! Ali niso to prijazni nasveti...?

Ne prekasno!

Zaradi plodnosti
Nikar ne čakajte, da boste stari štirideset, da bo stanovanje veliko in opremljeno po zadnji dizajnerski modi, da boste prepotovali velik del sveta, da bo kariera trdno zasidrana, da bo v garaži velik avto, da boste užili malo »življenja«... Če bi se zgledovali po filmskih zvezdah, bi dobili celo občutek, da je le to pravi čas za zanositev, saj noseče štiridesetletnice kar žarijo od sreče in zatrjujejo, da je šele sedaj napočil pravi čas za nosečnost. Vedite, da zdravniki vztrajno zatrjujejo, da ni tako, da je to prepričanje zelo napačno. Pa ne zatrjujejo - opozarjajo, da ne tako. Zakaj? Prvič zato, ker ženska plodnost pričenja po 30. letu upadati. Proti temu znanost lahko stori zelo malo, čeprav ste po časopisnih vesteh morda dobili vtis, kot da imate čas do 65. leta. Ženske med 35. in 40. letom so res videti na vrhu sposobnosti, v najboljši kondiciji, ampak njihove menstruacije so že manj popolne. Poleg tega je veliko večja verjetnost, da se bodo pojavile genetske anomalije. (Če ste noseči, in vas to skrbi, so vam na voljo različne preiskave. Nekatere preiskave so po 35. oz 37. letu brezplačne.) Mlajše ženske imajo mnogo več možnosti, da zanosijo: pri 25. letih bo že po prvem mesecu nosečih 25% žensk, pri 35. letih 12%, pri 40. letih pa le 6% žensk. Če boste pričeli pri 40. letih, ni nujno, da boste otroka sploh dočakali.

Zaradi nosečnosti
Ni nujno, da bo nosečnost ženske, ki je stara 40 let in več, kaj bolj zapletena kot pri mlajši nosečnici. Materina starost je pomemben faktor tveganja le pri genetskih anomalijah zarodka. Možnost, da ima otrok Downov sindrom (nekoč so rekli mongoloidnost) je pri tridesetletni materi 1 na 900 otrok, pri štiridesetletni materi pa 1 na 110 otrok. O tej možnosti bi morale bodoče matere premisliti pravočasno. Res pa je, da so nam na voljo preiskave, ki določijo verjetnost in celo natanko potrdijo, ali ima zarodek Downov sindrom ali ne. Toda to ni najtežji del. Ko držite v rokah izvid, ki potrjuje Downov sindrom, se boste morali odločiti o nečem, kar za bodoče starše res ni lahko - kako naprej. Obdržati otroka ali prekiniti nosečnost, ki ste jo tako dolgo čakali in se je tako veselili? Odločitev za prekinitev nosečnosti ni nikoli lahka, ne glede na vzrok, ne glede na to, če je zanj medicinska indikacija.

Kaj bi lahko storili?
Imejte otroka zgodaj. Ne verjemite, da je otroku zelo pomembno, kakšna je vaša znamka avtomobila ali domači naslov. Otrok potrebuje predvsem vašo ljubezen in zdravje. In ne nasedajte splošnemu prepričanju, da je zaradi otroka konec vsega zabavnega, vsega, kar življenje lahko da. Kar poglejte starše in otroke na kakšnem otroškem igrišču. Ni videti, da bi bilo zanje vsega konec, ker imajo otroke.

Ne prezgodaj

V teoriji
Kako bi bilo, če bi postali mati pri dvajsetih? Pred dvema generacijama je bilo to povsem običajno, sedaj pa postaja že redko, vsaj pri nas, v Sloveniji. Kaj pravijo ginekologi? Kar se tiče telesa in duševnosti bodoče matere, bi bila to odlična odločitev. So pa še drugi razlogi, zaradi katerih odlagamo nosečnost v kasnejša leta: šolanje, študij, finančna neodvisnost matere. Brez tega je lahko mlada mati hitro ujeta v zelo nezavidljiv položaj. Pač pa zdravniki odsvetujejo nosečnost pri 15. ali 16., čeprav je telo že doraslo. Tako mladim materam se rodijo v povprečju prelahki otroci, porodi pa so težavni, ker so popadki slabotni. Idealen čas za zanositev so dvajseta leta!

V praksi
V teoriji so dvajseta leta res idealna za zanositev, ampak v praksi je drugače. Nosečnica mora namreč imeti določeno stabilnost. Potrebuje svoj finančni vir, bivališče, socialno varnost, stalnega partnerja... Mlade nosečnice, ki niso zanosile na svojo željo, se hitro znajdejo v finančni stiski. Če so še študentke, jih čaka naporno obdobje študija in urejanje vsega drugega, kar je potrebno v nosečnosti. Če pa so zaposlene, pogosto delajo preveč in premalo počivajo, saj se bojijo, da bi zaradi nosečnosti ostale brez zaposlitve. Preveč dela in premalo počitka se odrazi v nosečniških težavah, ki so, presenetljivo, veliko pogostejše pri mladih materah. Mlade matere so tudi večkrat hospitalizirane. Kaj bi lahko zaključili? V prid nosečnosti je, če ima nosečnica urejeno družinsko življenje in utrjeno profesionalno pot, če živi umirjeno. Na ta način se ne izčrpava. Res pa je, da je težko najti ravno pravo razmerje prvega in drugega.

Ne prehitro po porodu

V teoriji
Če si zelo želite, da bi imeli dva otroka, ki bi bila skoraj enako stara in bi rasla drug z drugim, ni potrebe, da vas preveč skrbi, ker boste pač dobro poskrbeli zase in imeli dva otroka hitro drugega za drugim. Ampak idealno je, da ima telo ženske dovolj časa, da si opomore po nosečnosti in porodu, za kar potrebuje od 6 do 9 mesecev. Če ženska zanosi prej, je podvojena verjetnost, da bo rodila prezgodaj in da bo njen otrok prelahek. V načelu bi bila idealna majhna razlika tolikšna, da bi mati polno dojila prvega otroka in da bi se mišični tonus spodnjega dela njenega telesa spet napel. Še bolje pa je, če prvi otrok že doseže neke mejnike samostojnosti, recimo, da že hodi, da je navajen na kahlico, da se ne doji več ponoči, da razmeroma dobro spi, da sam je... To je pomembno zato, ker vsaka stopnička v samostojnosti prvega otroka zagotavlja nekoliko več udobja za mlado mater, ki je spet noseča. Za nosečnico to pomeni, da bo manj izčrpana.

V praksi
Ampak v praksi je tako, da nosečnosti ni mogoče povsem predvideti. Včasih se zgodi prehitro, ko še niste zaščiteni, včasih pa celo kljub zaščiti. Morda pa v drugo ne boste in ne boste zanosili, morda boste čakali kar nekaj let, pa čeprav ste v prvo zanosili kar takoj. Če ste rodili s carskim rezom, pa vam bo tudi ginekolog predlagal, da ne zanosite prehitro, da se prerezano tkivo dobro zaceli in spet pridobi soliden tonus. Če ne boste zanosili takoj, ni nič hudega. Tudi večji razmak ima mnogo prednosti, le drugačne so kot če je manjši razmak med sorojenci. Strokovnjaki menijo, da je idealen razmak med porodi 2 in pol do 3 leta.

Kaj bi lahko storili?
Prepustite se dogajanju. Če si želite majhne razlike in vam uspe, se veselite, ker boste hitro »iz plenic«. Potem boste lahko uživali v vsem, kar bosta oba otroka že zmogla skoraj hkrati. Ampak hkrati za svoje in otrokovo zdravje dobro poskrbite. Če pa vam ne uspe zanositi takoj, boste pa kasneje. To je lepo, ker boste lahko dlje uživali v vsem lepem, kar prinaša življenje z majhnimi otroki - prvi koraki, prve besede... Starši, ki imajo hitro vse otroke velike, vam bodo skoraj zavidali, saj se jim bo zdelo, da je otroštvo njihovih otrok zbežalo kot v trenutku, v domačem kaosu in starševski utrujenosti.
Medtem ko čakate na otroka, pa dobro izrabite čas in poskrbite zase - zelo premišljeno se prehranjujte, dovolj počivajte in poskrbite za telesno vadbo. Bodite čim bolj zdravi in vitalni, da boste rodili zdravega, donošenega otroka.

Pripravila: Maja Črepinšek