Vprašanje: Že od začetka nosečnosti mi otekajo različni deli telesa. Obraz, lica, predel okrog oči, hrbet rok, prsti, noge od kolena navzdol… V šestem mesecu nosečnosti se počutim kot balon vode. Ne morem obuti čevljev, težko hodim, v svoji koži se počutim zelo neprijetno, saj me povsod vse tišči in boli. Pri hoji mi zmanjkuje sape, srce mi razbija. 
Moj ginekolog pravi, da je otekanje v nosečnosti normalno, da sem zdrava, da imam normalno visok pritisk, čeprav sem res močno zatečena in da naj zato čim več počivam. Počivam, kolikor morem, pa ni nič bolje. 
Zakaj pride do otekanja? Opažam, da mi je zjutraj res bolje, v vročih prostorih in čez dan pa vedno slabše. Zdi se mi, da mi je bolje, če pijem manj tekočin. Ali hrana in pijača vplivata na otečenost? 
Ali zaradi otečenosti trpijo žile in bi lahko prišlo do krčnih žil? Ali lahko kaj naredim, da ne bom toliko otekala? Ali je res, da je to zato, ker imam slabo kondicijo?

Vzroki otekanja v nosečnosti

Otekanje v nosečnosti je v glavnem posledica zadrževanja vode, ki je normalno, lahko pa preide vse dopustne meje ter povzroča težave. Večina nosečnic zadrži manj kot 5 litrov tekočine, kar praviloma še ne povzroči motečih oteklin, nekatere pa lahko tudi ob odsotnih bolezenskih znakih zadržijo celo 10 litrov in več vode, kar povzroči napetost v tkivih, težko premikanje malih sklepov rok in nog, težave pri obuvanju, nočno mravljinčenje in gluhost rok in podobno.

Normalno in bolezensko

Otekanje imamo za bolezensko tedaj, kadar hkrati ugotovimo resno obolenje ledvic, srca, jeter, ob hudi slabokrvnosti ali ob razvoju nosečnostne hipertenzije, proteinurije ali preeklampsije. Le zdravnik lahko s preiskavami ločuje med normalnimi in bolezenskimi oteklinami. Vsako od omenjenih stanj zahteva prilagojen pristop.

Kaj pomaga?

Če ne moremo dokazati drugih razlogov za otekanje, kot je vpliv nosečnostnih hormonov, pač svetujemo bolniški stalež, relativno mirovanje, kvečjemu zmerno gibanje za ohranitev osnovne kondicije, večkrat dnevno poležavanje s privzdignjenimi nogami in povijanje nog od jutra do večera, izogibanje poletni vročini, kar vse bolj ali manj uspešno preprečuje prehajanje tekočine iz žil v tkiva. Svetujemo pa tudi plavanje oziroma kopanje v bazenu ter uživanje naravnih odvajal za vodo (peteršilj, buče, kumarice, lubenice, odvajalni čaj ipd.) ob čim manjšem vnosu kuhinjske soli, kar že nakopičeno tekočino pospešeno splavlja iz telesa.

Vpliv tekočin

Količina popite tekočine ne vpliva na stopnjo zadrževanja vode, premajhen vnos tekočine pa lahko poslabša obrambno sposobnost sečil proti infekcijam, kar končno vse skupaj le poslabša. Priporočam torej, da vnos tekočine ohranite na ravni od 2 do 3 litrov dnevno, vendar si porazdelite obroke vode na čimveč posameznih požirkov preko dneva.

as. mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekologije in porodništva