Skoraj vsi otroci se veselijo, da bodo dobili bratca ali sestrico. Komaj čakajo na njegov prihod. S svojimi punčkami se igrajo, da je dojenček že tu in da skrbijo zanj čisto sami. Toda ko je dojenček resnično tu, se vse spremeni. Nenadoma se vse obrne - dojenčka nočejo več. Pod nobenim pogojem! Mamici odkrito predlagajo, naj ga kar takoj vrne v porodnišnico, od koder je prišel.

V čem je težava?

Ko pride v družino dojenček, se vse v družini spremeni. Način, kako je družina funkcionirala še včeraj, danes ne velja več. Vsak izmed članov, odrasli in otroci, morajo najti svojo novo vlogo in novo mesto v družini.

Vi. Vi ste tisti, ki ste odgovorni za oba otroka (ali celo za več otrok), za novorojenčka in za starejšega otroka. Raztrgani ste med utrujenostjo, ki jo občuti vsaka mlada mati, in med željo, da bi nežno in še posebno pozorno poskrbeli za oba otroka, za novorojenčka, ki vas potrebuje 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu, in za starejšega otroka, ki je ves zmeden ob prihodu novorojenčka in vas zato želi in potrebuje še intenzivneje kot do sedaj. Kadar ste z enim od otrok, mislite na drugega. Veste, da to nikomur ne koristi, pa si ne morete pomagati. Pogosto imate občutek, da ste raztrgani na dva konca.

Vaš otrok. Vaš otrok se počuti, kot da ste ga zapustili. Zdi se mu, da se mu zaradi dojenčka dogaja krivica, da se z dojenčkom ukvarjate več kot z njim, da vam ni več mar zanj in za njegove potrebe. Vedno pogosteje nagaja, da bi si pridobil vašo pozornost - vsaj negativno, če že druge ne more, slabše spi, spet mu uhaja v hlačke, spet zahteva dudo, do dojenčka pa kaže komaj prikrito agresivnost.

Do rešitve po majhnih korakih

Nekoliko ljubosumja in negotovosti ste pri starejšem otroku pričakovali, toda ko vaš otrok zabriše medvedka v dojenčka, ste šokirani.

Kaj naj storite?Počasi. Vaš otrok se je resnično trudil, da bi imel rad dojenčka, toda njegova čustva so ga prehitela. Zlomil se je in pokazal svoja prava čustva, namesto tistih, za katera ve, da jih pričakujete od njega. V njem se je nabrala jeza in agresivnost, za katero je bolje, če jo izpusti. Zato nima smisla, da ga okregate ali naženete iz dojenčkove sobe. Bolje bo, da mu pomagate izživeti negativna čustva na sprejemljiv način. Mogoče bi lahko uprizorili družinsko bitko z blazinami, v kateri se ne more nihče poškodovati, pač pa otrok lahko izrazi jezo? Pri tem naj vam izdatno pomaga očka. Dojenček pri tej zabavi seveda ne more biti udeležen. Otrok naj bitko doživi kot igro, ki ga sprosti. Sedaj je nasploh čas, da se otroku čim več posveti očka. Skupaj lahko odkrijeta malo bolj »odrasle« igre, take, ki niso za dojenčke, otroku pa pomagajo, da sprosti nakopičeno energijo na sprejemljiv način in hkrati najde svojo novo vlogo v družini - vlogo večjega otroka. 

Kaj naj rečete? Kaj pa naj bi otroku rekli, kadar pokaže, da je jezen na dojenčka? Če predlaga, da bi dojenčka vrnili v porodnišnico ali vrgli v smeti, ga ne okregajte ali ne recite, da boste vrnili njega samega. Njegovo stisko je bolje razumeti in se o njej pogovoriti. Povejte mu, da ima pravico, da je jezen. Recite, da veste, da ga moti, ker se kar naprej ukvarjate z dojenčkom in da skrbite za dojenčka veliko več časa, kot se ukvarjate z njim. Ampak dojenček je povsem nemočen in je resnično potreben pomoči. Pokažite in povejte starejšemu otroku, da ga imate še vedno zelo zelo radi in da nikakor ne želite, da bi dojenčku kakorkoli škodil.

Odkar imamo dojenčka, otrok slabo spi

Veliko otrok prične slabo spati, ko se mati vrne iz porodnišnice z dojenčkom v naročju. Za starša je to še posebno naporno, saj so noči že tako ali tako kratke, kadar je pri hiši dojenček. 

Zakaj je tako? Ko pade noč, se za vašega starejšega otroka prične še posebno težaven čas. Počuti se še bolj sam in prestrašen, njegov občutek, da so ga starši zapustili, se še okrepi. Strah ga postane, da bo povsem izgubil svoj prostor v vašem srcu.

Kaj lahko storite? Že preden se dojenček rodi, je pametno vzpostaviti ritual uspavanja, ki ga boste lahko nadaljevali tudi tedaj, ko bo prišel dojenček. Recimo, da je za večerno umivanje in pravljico pred spanjem zadolžen očka, vi pa pridete k otroku le še za zadnji objem in poljub pred spanjem. Otroku bo laže, če večerni ritual ostane enak, kot če ga naenkrat spremenite. Če pa tega niste predvideli v naprej in je otrok vajen, da večerno pravljico sliši od vas, potem s tem nadaljujte, pravljico pa mu pač preberite že prej, preden gre v kopalnico. Otroku pri sproščanju pred spanjem pomaga tudi telesni dotik, recimo daljše nežno krtačenje las, božanje in masaža. Pri tem se mu ne sprosti samo telo, ampak tudi duša - otrok vidi, da ne skrbite le za telesno ugodje dojenčka, ampak skrbite tudi zanj.

Kaj mu lahko rečete? Povejte mu, da imamo mame in očetje zelo veliko srce, kjer je dovolj prostora za vse. Recite otroku, da je sam videl, kako je rasel trebuh, ko je v njem rasel dojenček. Enako je mami zraslo tudi srce, da je v njem dovolj prostora za oba otroka.

Otrok kar naprej nagaja

Vsi se zanimajo le za dojenčka; pa ne le mamica in očka, ampak tudi babica in dedek, pa tudi vsi obiskovalci. Nič čudnega, da se otrok trudi na vse načine, da bi ga sploh kdo opazil, še posebno, če je bil do sedaj edinec, vajen, da so ga opazili vsi. In ker s pridnostjo ne doseže nič, ker tega sploh ne opazite, prične nagajati, ker potem dobi vsaj negativno pozornost.

Kaj bi lahko storili? Vsak dan najdite vsaj nekaj minut, ko boste lahko sami z otrokom. Tedaj se mu posvetite v celoti. Najbolje je, če v tem času nekaj počneta skupaj. Zelo veliko lahko pomaga tudi očka, ki skupaj z otrokom počne zabavne stvari »za velike«. Otrok bo začutil, da je tudi to, da si velik otrok, lahko prednost. Dojenček pač ne more na lutkovno predstavo ali v kino...

Kaj bi rekli? Povejte mu, kakšne so njegove prednosti velikega otroka. Poudarite, da gre lahko z očkom brcat žogo le zato, ker je že velik. Dojenček pa mora medtem spati...

Pripravila: Maja Črepinšek