Vprašanje: Sem mamica dveletne deklice, pesti pa nas večni problem - spanje. Čez dan je zelo živahna in nasmejana, tudi popoldansko spanje je zelo kratko že od samega začetka - največ uro do uro in pol, pa še to po dolgotrajnem uspavanju. 

Zvečer hodi spat ob 22.30 in spi do 8. ure, toda ponoči se zbudi od 5-krat do 8-krat na noč in joka. Včasih jo potolažim s stekleničko, največkrat pa tudi to ne zaleže. Moja druga hči je stara tri mesece, pa že spi celo noč. Problem je v tem, da imamo malo prostora in vsi spimo v eni sobi. Jok zbudi tudi mlajšo hčer in potem jokata obe.

Nočni jok se je začel pri šestih mesecih, prej se je zbudila le dvakrat ali trikrat za dojenje. Dvakrat sem jo že peljala k pediatrinji, saj sem bila prepričana, da jo nekaj boli. Odkrila ni nič nenavadnega, otrok pa še vedno joka. Moj mož je že živčen, saj ima on ponoči na skrbi starejšo hčer, jaz pa mlajšo, ki jo dojim, zjutraj pa mora zgodaj vstati zaradi službe. 

Kaj naj storim, da bo punčka ponoči spala, ali pa se vsaj manj zbujala?

Nočno samoumirjanje
Vsi otroci se štiri do petkrat vsako noč po sanjah delno prebudijo. Večina se jih uspava sama, od 10 do 15% pa se jih samoumirjanja ni naučilo. Navada staršev ali razvada otrok, da se ob previjanju in uspavanju še pestujejo ali celo hranijo ponoči preprečuje učenje samoumirjanja. Zdravi otroci po šestem mesecu ne potrebujejo dodatnih nočnih kalorij za razvoj. Tudi vaše deklice dohranjevanje očitno ne zadovolji, zato je najverjetneje, da ste jo naučili ob uspavanju pogojnega refleksa: če se ponoči zbudim, me bo mama pestovala ali se z menoj sprehajala po sobi.

Odvajanje od nočnega bedenja

Ne bo lahko, toda poskusite z naslednjimi postopki:

Polaganje v posteljico, ko še ne spi. Otroka položite v posteljo, ko je sicer zaspan, a še ne spi. Spominjati se mora posteljice, ne vas. Ne pestujte ga do trdnega spanja!

Tolaženje z enominutnimi postanki. Če ponoči joka, ga umirite vsakih 10 - 15 minut. Večina otrok se umirja z nekaj joka, ki pa mu ne škodi. Če se ne more umiriti po 15 minutah, stopite k posteljici, vendar ne za dlje kot minuto. Delujte zaspano, šepetajte (šššš, bodi mirna, tiha, vsi spijo...), nežno jo pobožajte. Ne prižigajte luči in ne dvigujte je iz posteljice, ne zibajte je in ne igrajte se z njo. Večina otrok po 30 - 90 minutah zaspi, saj vaši le enominutni postanki zanje niso zadostna nagrada za tako obnašanje.

Zastrite pogled na mamico. Ker ne morete deklice umakniti v drug prostor, ji vsaj zastrite pogled do vas. 

Brez previjanja. Ne previjajte je ponoči, da se ne prebudi do konca. 

Noč ni čas za igro. Če vstane v postelji, naj stoji; ne polagajte je vi, saj zna to sama, vaše poskušanje pa bo razumela kot igro.

Ajda Cimperman, dr. med., specialist pediatrije