Jajca so cenovno dostopno in hranilno bogato živilo. So del pestre in uravnotežene prehrane, toda koliko jih smemo pojesti na teden, da ne bo preveč?

Kaj vsebuje jajce?
Jajca vsebujejo esencialne aminokisline v ugodnem razmerju, številne vitamine in minerale. So tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter in presnovi maščob.

Celotno jajce sestavlja 76% vode, zaradi česar jajce nima zelo visoke energijske vrednosti (133 kcal/100 g).
Jajčni beljak je pretežno vodna raztopina beljakovin z visoko biološko vrednostjo in dobro izkoristljivostjo ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko ima jajčni rumenjak skoraj 50% suhe snovi, ki jo sestavljajo predvsem maščobe (65%) in beljakovine (33%).

Od mineralov jajca vsebujejo predvsem fosfor ter nekaj cinka in železa, od vitaminov pa predvsem vitamina D in A, pa tudi različne B vitamine, npr. vitamin B12, riboflavin in pantotensko kislino. 

                 Sedaj imamo v trgovinah na voljo poleg kokošjih
               tudi prepeličja, nojeva, račja, puranja in gosja jajca.

Ni vseeno, kakšna kupite
Maščobe se v jajcu nahajajo v rumenjaku in predstavljajo polovico energijske vrednosti celotnega jajca. Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko pravi: »Hranilna sestava jajc se lahko razlikuje glede na krmo in način vzreje kokoši. Jajca iz proste reje imajo  ugodnejšo maščobno-kislinsko sestavo v primerjavi z jajci kokoši iz hlevske ali baterijske reje.«

Holesterol v jajcu
Veliko jajce sicer vsebuje med 186 in 230 mg holesterola. Holesterol ima v telesu več pomembnih funkcij. Med drugim zagotavlja prepustnost in fluidnost celičnih membran ter deluje kot izhodiščna snov, iz katere se v telesu biosintetizirajo druge snovi, npr. žolčne kisline, hormoni in vitamin D.
Kljub vsemu pa lahko previsoka količina holesterola v telesu vodi do zdravstvenih tveganj. Kopičenje holesterola v vitalnih organih lahko vodi do zamaščenosti jeter, vnetnih procesov in ateroskleroze. Ob tem je potrebno dodati, da človeško telo približno 78% holesterola sintetizira samo, slabo četrtino pa doprinese holesterol iz prehrane.
Čeprav so si rezultati različnih raziskav nasprotujoči, epidemiološke študije večinoma niso pokazale povezave med uživanjem jajc in tveganjem za pojav srčno-žilnih bolezni. To je deloma lahko povezano s prisotnostjo ostalih hranil v jajcu, ki ščitijo pred oksidativnim stresom in dislipidemijo.
Vpliv z živili zaužitega holesterola na tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni je predmet številnih razprav. Pri večini ljudi ima s prehrano zaužiti holesterol zanemarljiv vpliv na povečevanje holesterola v krvi, pri delu prebivalstva pa je ta vpliv lahko večji. Tudi zaradi maščobno-kislinske sestave jajc se predvsem pri bolj ogroženih posameznikih priporoča, da z uživanjem jajc ne pretiravajo.


Do pet jajc na teden
»Enotnih priporočil o tem, kolikšna je zgornja meja uživanja jajc, ni, vendar pri večini ljudi do pet jajc tedensko naj ne bi predstavljalo tveganja za zdravje,« svetuje dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri tem je treba računati tudi jajca, ki so »skrita« v različnih drugih živilih, na primer, pecivu, omletah, palačinkah, omakah, testeninah, polivkah...

Pravilno jih hranite
Jajca lahko predstavljajo vir okužb z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, med katerimi je najbolj poznana Salmonela. Četudi je lupina jajca nepoškodovana in je vsebina jajca zdrave kokoši v večini primerih sterilna, moramo z jajci zmeraj ravnati, kot s potencialno nevarnim živilom.
Pri shranjevanju jajc se je potrebno izogniti večjim temperaturnim spremembam, ki povzročajo rosenje jajc, saj to pospeši rast mikroorganizmov na zunanji strani lupine ter poveča možnost za prehod teh mikroorganizmov v notranjost zaradi porozne lupine.
Jajca hranimo v originalni embalaži, ločeno od ostalih živil in v skladu s pogoji, kot je navedeno na embalaži. Vsak dan shranjevanja vpliva na zmanjšanje kakovosti in varnosti jajc, zato jih sproti kupujmo sveža. Po uporabi jajčno lupino in prazno embalažo odvržemo.

Jajc kot samostojne jedi nikoli ne uživa 8% Slovencev,
             vsaj enkrat mesečno jih uživa polovica,
                      vsaj enkrat tedensko 38%,
                             dnevno pa 3%.