Novice

Božična Pikapolonica z božičnimi pesmimi na CD

Izšla je božična Pikapolonica z božičnimi pesmimi na CD, ki bo otrokom pričarala praznično vzdušje!

Vse novice

Aktualno

Bober v Kozjanskem parku

Meglen, snežen dan, nizke temperature, hoja po globokem snegu, žlobodrenje vode in iskanje sledi v snegu in blatu. Naposled opaženi blatni odtisi nog, objedeno drevje, izkopani rovi v obrežje struge in delno uničeni jez na reki. Juhej! Dokazi potrjujejo prisotnost velikega vodnega prebivalca na Bistrici. Seveda govorimo o markantnem, zmeraj bolj razširjenem, evrazijskem bobru!

Od kod je prišel, potepuh?
Bober je pravi potepuh. Svojo pot je začel na Hrvaškem (ponovna naselitev med letom 1996-1998), nadaljeval po reki Savi gorvodno in se ustalil v z vrbami bogati reki Sotli. Odsek Sotle od Orešja do Nove vasi pri Bizeljskem je nereguliran, s precej meandri in mrtvicami, obrežje je zaraslo z lesno biomaso (vrbe, jelše), na hrvaški strani pa so obsežne njive koruze. Torej, dovolj hrane, kar je tudi razlog za njegovo prvo pojavljanje na Sotli leta 2009.

Potuje po toku navzgor
Od takrat »nesejo noge« bobra po toku navzgor. Naselja Polje pri Bistrici, Dekmanca, Sedlarjevo, Imeno in najseverneje Šmarje pri Jelšah so že osvojena. Na pritokih Tinski potok, Mestinjščica, Polžanski potok, Šmarski potok so bile sledi opažene od leta 2016.
bober_osebek_mala.jpg
Zanimivo je, da se še ni naselil na porečje Savinje. Širitev po Savi je otežena zaradi velikih hidroelektrarn na spodnji Savi. Trenutno bober na porečju Sotle poseljuje tri vodotoke v zgornjem toku, ki se stikajo s prispevnim območjem Savinje: Bistrica, Tinski potok in Šmarski potok. Verjetno je le vprašanje časa, kdaj bo zaradi zgostitve populacije na Sotli povzročen dovolj velik pritisk na osebke, da bodo prešli kratko pot preko razvodnice.

Zakaj prihaja navzkriž z ljudmi?
Ker pa bober ni samo izjemen plavalec, pohodnik in graditelj, ampak tudi jedec z velikim apetitom, prihaja včasih v navzkriž z ljudmi. Tako je bilo od leta 2012 dalje za porečje Sotle odobrenih 22 odškodninskih zahtevkov za škodo na kmetijskih pridelkih in drevju. Gre za območja poštnih številk Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Buče, Podsreda, Kozje, Šmarje pri Jelšah in Podplat. V prihodnje upam, da se bo bober podal na neznana, razburljivejša pota in tu pa tam poskrbel za svojo linijo, da ne bo prihajal v konflikte z ljudmi.

bober_obgrizeno_drevo.JPG

Da bi pa lokalnim prebivalcem približali največjega glodalca v Sloveniji, smo ga na ogled pripeljali iz Prirodoslovnega muzeja. Sicer gre za dermoplastični preparat, ki si ga lahko do 6.4.2018 ogledate v Kozjanskem parku. Do sedaj so nas obiskali učenci 7. razreda OŠ Lesično, katerim smo predstavili nekaj splošnih podatkov o bobru in njemu podobnih živalih, s katerimi ga radi zamenjujemo.
Sprehodili smo se tudi do bližnje reke Bistrice, kjer smo si ogledali bobrove brloge in drče, ob rečni strugi pa tudi obgrizeni drevje in ostanke koruznice. Po sprehodu so učenci povzeli vse kar so se na terenu naučili in to vključili v svojo maketo habitata bobra.

bober_os_lesicno.JPG

bobeer_maketa.JPG
Bobra si bodo ogledali tudi učenci iz OŠ Kozje in OŠ Bistrica ob Sotli. S slednjimi bomo prav tako naredili maketo. Ker pa smo opazili tudi pojedeno drevje in podrta drevesa v Jovsih, ga bomo peljali na izlet tudi v OŠ Kapele. Po ogledu preparata bobra, se bomo sprehodili po koščevi poti do vidnih sledi bobra.

bober_jez.jpg

Danijela Kodrnja, Kozjanski park
Delno povzeto po članku Kalan, G., Ploštajner B.: Razširjanje evrazijskega bobra (Castor fiber L. ) v porečju reke Sotle v Sloveniji
 

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.