Novice

Odprli prenovljen, bolj funkcionalni neonatalni oddelek

Prenovljen je Klinični oddelek za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana, kjer letno sprejmejo 700 novorojenčkov iz vse Slovenije. 

Vse novice

Aktualno

Budimpešta - Mesto na bregovih Donave

Madžarska prestolnica ni najpogostejši cilj slovenskih popotniških družin, a povsem po krivici. Budimpešta ponuja veliko zanimivosti in doživetij, pa tudi vožnja do tja ni predolga, saj je iz Ljubljane po avtocesti le dobre štiri ure vožnje. Zagotovo imenitna družinska destinacija za podaljšani vikend v pozno poletnih ali jesenskih dneh!

Budimpešta je veliko mesto z okrog 1,8 milijona prebivalcev, nastalo pa je pred približno 150 leti z združitvijo nekdaj samostojnega Budima ter starega Budima na desnem bregu Donave in Pešte na levem bregu Donave. Čeprav je odtlej po Donavi preteklo že veliko vode, imata Budim in Pešta še vedno precej različen značaj. Nad Budimom se vzpenja Grajski hrib z Budimskim gradom, ki je bil po požaru leta 1848 skoraj povsem uničen in na prelomu iz 19. v 20. stoletje v celoti prenovljen, danes pa je v njem Narodna galerija z najpomembnejšimi deli madžarskih slikarjev in kiparjev.

slika_2_ribiska_trdnjava.JPG
Ribiška trdnjava se sprva zdi starejša, kot v resnici je.


Na grajskem hribu je tudi Matijeva cerkev, kjer so nekoč kronali madžarske kralje. Cerkev na tem mestu so Turki v 16. stoletju sicer požgali in na njenem mestu postavili mošejo, leta 1869 pa so jo Madžari rekonstruirali v prvotni gotski obliki. Blizu nje je Ribiška trdnjava, ki se najprej zdi starejša, a v resnici so jo v neoromantičnem slogu sezidali šele na začetku 20. stoletja, ime pa je dobila po ribiškem cehu, ki je v srednjem veku na tem mestu branil mestno obzidje. Ribiška trdnjava je zelo priljubljena med turisti, saj se z njenih arkad odpirajo čudoviti razgledi na mostove na Donavi in na Pešto. Če se boste uspeli prebiti med navdušenimi turisti, ki vsaj toliko časa kot okolici posvečajo fotografiranju selfiejev, lahko tukaj poskusite tudi okusno slaščico kurtoszkalacs, omamno dišečo ulično hrano iz sladkega testa v obliki dimnika (od tod tudi ime), pečeno nad ognjem. Najlepši razgledi pa so s citadele Gellertovega hriba, ki je najvišja točka v mestu. Prav na vrhu so leta 1947 postavili spomenik sovjetskim osvoboditeljem, po političnih spremembah v 90. letih pa so po daljših razpravah spomenik sicer pustili, odstranili pa so napise v ruščini in kip vojakov. Po mestu so spomenike iz povojnega obdobja, ki so slavili sovjetsko armado, sicer večinoma odstranili, v centru mesta je ostal le še eden.

slika_3_parlament.jpg
Madžarski parlament je drugi največji na svetu.

Na drugi strani Donave je Pešta, kjer dominira madžarski parlament, ki je bil ob dokončanju gradnje največji parlament na svetu, danes pa ga menda po velikosti prekaša le romunski, ki ga je kot predsedniško palačo dal v Bukarešti zase postaviti diktator Ceaucescu. Impresivna je že zunanjost parlamenta, če vam čas dopušča, pa si zagotovo na vodenem ogledu poglejte tudi notranjščino in menjavo straže ob Štefanovi kroni, simbolu madžarske državnosti s preloma tisočletja. Zanimivo je, da so Madžari krono v začetku maja 1945 predali v varstvo ameriškim vojakom v Avstriji, da je ne bi zasegla sovjetska vojska. Kasneje je bila varno spravljena v ZDA v trdnjavi Fort Knox, kjer so tudi ameriške zlate rezerve, leta 1978 pa jo je takratni ameriški predsednik Jimmy Carter vrnil madžarskemu ljudstvu. Obiskovalca iz evropske unije, vajenega evropskih simbolov na vseh državnih ustanovah, bo malo presenetilo, ko na madžarskem parlamentu ne bo videl tudi evropske zastave, zato pa tam poleg madžarske zastave visi tudi zastava madžarske skupnosti Szekely, ki živi kot manjšina v Romuniji. V Pešti pa ni velik le parlament, ampak tudi bazilika Sv. Štefana, ki je največja cerkev v mestu, in Trg junakov, ki so postavili leta 1896 ob tisočletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino, sredi trga pa je visok »milenijski« steber s kipom nadangela Gabrijela na vrhu in kipi pomembnih madžarskih kraljev in knezov pod njim. V neposredni bližini trga je kar nekaj veleposlaništev, med njimi tudi nekdanje jugoslovansko (danes veleposlaništvo Srbije), kamor se je leta 1956 po neuspešni protikomunistični vstaji pred sovjetskimi tanki zatekel takratni madžarski voditelj Imre Nagy.

slika_4_kurtoszkalacs.JPG
Tradicionalno slaščico kurtoszkalacs morate poskusiti.
slika_5_kavarna_gerbeaud_1858.JPG
Kavarna Gerbeaud je stara že 160 let.
slika_6_panoramski_razgled.JPG
Fotografski termin na citadeli.
slika_7_zobata_zeleznica.JPG
Na Budim pelje tudi zobata železnica.
slika_8_trg_junakov.JPG
Trg junakov s 36 m visokim »milenijskim« stebrom.

Značilnost Budimpešte so številni mostovi, ki preko Donave povezujejo oba dela prestolnice. Ob koncu 2. svetovne vojne so bili vsi porušeni, zato so jih morali temeljito prenoviti oziroma kar zgraditi na novo. Pravi simbol Budimpešte je Szechenyjev ali verižni most, zgrajen leta 1849 po angleških načrtih, ki so ga Nemci ob koncu vojne razstrelili, 100 let po prvotnem mostu pa so leta 1949 spet odprli most v sedanji obliki. Mostovi so goste prometne žile v mestu, a treba je reči, da mestni javni promet odlično deluje. Večinoma zelo moderni tramvaji so hitri in učinkoviti, za daljše razdalje pa je tu še podzemna železnica. Prebivalci Budimpešte so posebej ponosni, da je njihovo mesto leta 1896 dobilo prvo podzemno železnico v celinskem delu Evrope (prej je bila le v Londonu) in prvo v celoti na elektriko v Evropi. Tradicija je pomemben del mesta, zato le obiščite tudi katero od starih kavarn in slaščičarn v centru mesta, na primer čudovito s prvotno opremo opremljeno kavarno Gerbeaud ali pa slaščičarno Ruszwurm, v katero po besedah natakarja Viktorja rad zahaja tudi njegov soimenjak Viktor Orban. Ne pozabite tudi obiskati katere od številnih term v mestu, med njimi velja še posebej izpostaviti terme Szecheny, Gellert in Kiraly. Pa seveda najbolj nakupovalne ulice v mestu, Vaci Utce, kjer boste za spominke, hrano ali pijačo sicer odšteli kar nekaj forintov več kot kakšno ulico stran.

slika_9_paprika_na_vaci_utci.JPG
Na Vaci Utci dobite tudi tradicionalno sušeno papriko.slika_10_narodna_nosa.JPG
Mladenka v narodni noši vabi k obisku restavracije.

slika_11_trznica.JPG
Na znameniti veliki tržnici je tudi ponudbe – veliko.

slika_12_tramvaj.JPG
Mestni javni promet deluje odlično.

slika_13_terme.JPG
Številne javne terme so še ena od značilnosti Budimpešte.

slika_14_spomenik_sovjetom.JPG
Eden redkih preostalih spomenikov sovjetski armadi.

slika_15_ruszwurm_slascicarna.JPG
V znameniti slaščičarni Ruszwurm je težko dobiti prosto mizo.

 

Na poti do madžarske prestolnice (ali nazaj grede) se ustavite na kratek postanek vsaj še v baročnem dvorcu Keszthely, ki je nekoč pripadal rodbini s hrvaškimi koreninami Festetics, ter se sprehodite po čudovitem parku ali si izberite še ogled notranjosti dvorca. Kraj leži na zahodni obali »madžarskega morja« - jezera Balaton in prav lahko se zgodi, da boste nad okolico tako navdušeni, da boste izlet še podaljšali za kakšen dan in ga izkoristili za družinsko kolesarjenje po urejenih poteh okoli jezera. Lahko pa obiščete tudi vas Balatonboglar, kjer se Attila Legli ukvarja z lončarstvom, njegov brat Otto pa s pridelavo vina. Med lončarskimi izdelki so poleg bolj tradicionalnih tudi amfore, v katerih zori vino, in menda so med kupci tudi vinarji iz Gruzije, od koder je ta način zorjenja vina doma. Vina Legli so odlične kakovosti in zanje imajo redne kupce tudi v tujini, Otto pa je bil leta 2010 tudi izbran za vinarja leta.

slika_16_dvorec_keszthely.JPG
Dvorec Keszthely na zahodni obali jezera Balaton.

slika_17_loncar.jpg
Lončar Attila Legli amfore za vino tudi izvaža.

slika_18_lonceni_izdelki.JPG
Pisana keramika v vasi Balatonboglar.



Tekst in foto: Matjaž Markič

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.