Novice

Caritas na Dunaju zbira odvečno sadje z vrtov

Na dunaju Caritas zbira sadje in zelenjavo, ki ju je poleti preveč na vrtovih, da jo razdeli med tiste, ki potrebujejo podporo. 

Vse novice

Aktualno

Ideja za družinski izlet:Arheološki park Ad Pirum, največji rimskodobni spomenik v Sloveniji

Lokacija: Arheološki park Ad Pirum, Podkraj pri Colu
GPS lokacije: 45°51'48.7"N 14°06'41.9"E

Na Hrušici, na prelazu ob zelo slikoviti, malo obiskani cesti Logatec – Ajdovščina, ki se vije skozi pobočja gozdov, stoji arheološki park Ad Pirum (današnja Hrušica). Tam si je mogoče ogledati ostanke obsežnega starorimskega obrambnega sistema trdnjav in zapornih zidov, ki so v burnem poznoantičnem obdobju ščitil Italijo in mesto Rim pred osvajalskimi vdori z vzhoda. Ostanki poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum so največji rimskodobni spomenik v Sloveniji.

ad_pirum.jpg
Foto: Narodni muzej Slovenije

Dobro vidni arheološki ostanki, ki burijo domišljijo malih in velikih ljubiteljev zgodovine, se vijejo po pobočju Listnika, ki z 918 m nadmorske višine ni visok, vendar je zaradi težke prehodnosti notranjskega gozdnega terena še danes videti divji in samoten.

Arheološki park si lahko ogledate samostojno kadar koli, brez vstopnine. Izlet je primeren za družine, tudi z majhnimi otroki, potrebna je le terenska obutev. Z vozičkom ogled od blizu ne bo mogoč, zato potrebujete nosilko ali nahrbtnik za najmanjšega. Obisk je najbolje začeti znotraj arheološkega parka, v gostišču Stara pošta, kjer lahko parkirate avto in se pokrepčate v prijetnem okolju. V gostišču je Muzejska soba, kjer si najprej oglejte majhno razstavo, ki vas seznani z najdiščem, da si boste leže predstavljali, kako je bilo videti, ko so bili zidovje in stavbe v polnem sijaju. Muzejska soba, ki jo je uredil Narodni muzej Slovenije, je na ogled v odpiralnem času gostilne. 

Najprej je bila cesta, ob njej pa poštna in preprežna postaja
Stari Rimljani so ob pomembni povezovalni cesti pred vojaško trdnjavo, zgradili poštno in preprežno postajo. Današnje gostišče Stara pošta je njena potomka! Zgradili so jo hkrati z novo rimsko državno cesto v času cesarja Avgusta (27 pr. Kr.–14 po Kr.). Ta nova cesta, po kateri ste se do arheološkega parka pripeljali tudi vi, je vodila skozi Ajdovščino čez Hrušico v Emono, današnjo Ljubljano. Bila je odsek ceste, ki je povezovala Akvilejo, današnji Oglej v Italiji, in Emono ter nato dalje. Ko so jo zgradili, je nadomestila prejšnjo daljšo cesto čez Razdrto. Potovanje med Akvilejo in Emono je nova cesta skrajšala za en cel dan!
Od 2. stoletja je bila na tem mestu tudi beneficiarska postojanka, ki jo lahko primerjamo z nekakšno policijsko postojanko.

kastell_ad_pirum_wikipediqa.jpg
Vir: Wikipedia.de

Nato so postavili vojaško trdnjavo
V poznem 3. stoletju, ko je življenje postalo nemirnejše, so stari Rimljani okoli poštne postaje zgradili mogočno vojaško trdnjavo in v njej nastanili vojaško posadko. Dolgo obdobje miru in blaginje, ki ju je zagotavljal režim rimskega imperija, so zamajali vdori različnih germanskih in barbarskih ljudstev, ki so osvajala in ropala ozemlje imperija. Za obrambo je bil zgrajen več kot 80 km dolg obrambni sistem, znan pod imenom Claustra Alpium Iuliarum, v katerega je bila vključena tudi trdnjava na Hrušici.
Julijskoalpski obrambni sistem je neposredno varoval italski prostor – srce rimskega imperija. Rimljani so pri tem izkoristili naravne danosti kraško-alpskega sveta, na lažje dostopnih območjih, kjer je bila nevarnost napada večja, pa so zgradili obrambne zidove. Sistem je bil dodatno okrepljen s stolpi, pomembni prehodi pa z manjšimi trdnjavami, kot je Lanišče in večjimi trdnjavami, kot je Hrušica.
Graditi so ga začeli v drugi polovici 3. stoletja, v celoti pa je zaživel v konstantinskem obdobju - v prvi polovici 4. stoletja. Obstajal je do 5. stoletja, nato pa je izgubil svoj pomen.

Široki in visoki zidovi trdnjave Ad Pirum
Tloris trdnjave na Hrušici je prilagojen zemljišču in je nepravilne ovalne oblike. Trdnjava je dolga 250 metrov in široka do 75 metrov. Obdaja jo 2,7 metra široko obzidje, ki je bilo prvotno visoko okrog 8 metrov in utrjeno s stolpi. S stolpi je bil utrjen tudi prečni zid z ozkim prehodom, ki je trdnjavo delil na spodnji in zgodnji del. Zgornji del je služil za taktični umik v stiski, pa tudi za pašo živine, saj je vojaška postojanka potrebovala živali za prehrano in živali za prevoz. V spodnjem delu trdnjave je stalo štabno poslopje z vojaškimi barakami in šotori, majhne delavnice, poštna postaja in, to je bilo zelo pomembno, cisterna z vodo. V trdnjavi je lahko hkrati prenočevalo okoli 500 vojakov, kolikor jih je štela ena kohorta. Trdnjavo je čez sedlo presekala cesta Akvileja–Emona, vhoda pa so na dveh straneh ščitila vrata, obdana visokima stolpoma, ki sta bila verjetno visoka 10 metrov. Vsakdo, ki je potoval po cesti, je moral skozi trdnjavsko kontrolo.
Trdnjava je bila opuščena v 5. stoletju, promet po cesti pa se je nadaljeval najmanj do konca 6. stoletja.

stara_posta_valvasor.JPG

                                                      Tako je Staro Pošto videl Valvasor.

Hrušica v srednjem in novem veku
Kako je potekalo življenje na Hrušici v naslednjih stoletjih - v zgodnjem srednjem veku – je le malo znano, vemo pa, da je bila med 12. in 14. stoletjem v opuščeni trdnjavi zgrajena cerkev posvečena sv. Jedrti, zavetnici popotnikov. Najkasneje v tem času je stara rimska magistrala ponovno oživela, saj je po njej vse do srede 19. stoletja potekala redna poštna zveza med Gorico in Ljubljano. V tem času je bila stavba sedanjega gostišča na Hrušici poštna postaja, pozneje pa lovska koča goriške grofovske družine Lanthieri.

Vir: Narodni muzej Slovenije in wikipedia.de

 

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.