Novice

Bolni po potovanju?

Ko se vrnete s počitnic, bodite pozorni na možnost okužbe z ošpicami, ki so se v zadnjih dveh letih še posebno razširile v Italiji, Romuniji, Grčiji in Franciji, pa tudi v Aziji, na Pacifiku in Afriki.  

Vse novice

Aktualno

Ideja za družinski izlet: Kurnikova hiša v Tržiču, razstava o kolarstvu in prelaz Ljubelj

Preden so ceste zavzela motorna vozila, ni bilo lahko voziti blago z Gorenjske na Koroško. Po strmi in ovinkasti cesti čez gorski prelaz Ljubelj so vozili težki vozovi parizarji, tajsli, lojtrniki, giki in poštne kočije, pa tudi zapravljivčki. Pozimi pa so si pomagali s sanmi, želefami in krtičami.

kolarstvo_na_slovenskem_trziski_muzej_stara_fotka.jpg
Fotografije iz kataloga Kolarska obrt in življenje v Kurnikovi hiši, Tržiški muzej
 
Gremo v Tržič, zadnji trg pred vzponom, pogledat razstavo v Kurnikovo hišo, nato z avtom po starodavni cesti na prelaz Ljubelj in nazadnje še tri četrt ure peš do koče na starem prelazu Ljubelj, da bomo videli, kako so tovorili in potovali nekoč!

kolarstvo_na_slovenskem_trziski_muzej_ilustracija.jpg
Ilustracija Jure Engelsberger, katalog Kolarska obrt in življenje v Kurnikovi hiši, Tržiški muzej
kolarstvo_na_slovenskem_trziski_muzej_stara_fotka_02.jpg
Fotografije iz kataloga Kolarska obrt in življenje v Kurnikovi hiši, Tržiški muzej

Zadnji trg pred strmim vzponom na prelaz
Živahen promet čez Ljubelj je v Tržiču, zadnjim trškim naseljem pred vzponom, spodbudil prevozništvo, pa tudi kolarstvo, saj so se vozovi na težavni cesti pogosto kvarili. Kolarjev poklic bi lahko primerjali z avtomehanikom, le da so kolarji kolesa in druge dele vozov tudi sami izdelovali, ne le popravljali.
O tej pozabljeni obrti, ki je dala priimek Kolarjem, Wagnerjem, Vagnarjem in Bognarjem, so v Kurnikovi hiši v Tržiču pripravili razstavo, ob razstavi pa je Tržiški muzej izdal tudi knjigo Kolarska obrt in življenje v Kurnikovi hiši.

kolarstvo_katalog_mala.JPG
Etnolog Bojan Knific v knjigi, ki je hkrati katalog ob razstavi, razložil, kako so kolarji izdelovali lesena kolesa, vozove, kočije in drugo, pa tudi, kako so rodovi kolarjev, ki so bili doma v Kurnikovi hiši, živeli.
Kurnikov rod je Tržiču dal kar nekaj uglednih mož in žena. Katalog je napisan bralcu prijazno, poživljajo pa ga otrokom prijazne ilustracije in številne fotografije.

kolarstvo_na_slovenskem_trziski_muzej_kako_nastane_kolo_plakat.jpg
Ilustracija Jure Engelsberger iz kataloga Kolarska obrt in življenje v Kurnikovi hiši, Tržiški muzej

Kurnikova hiša je »stara lepotica«

Kurnikove hiše ni mogoče spregledati, saj je najstarejša ohranjena hiša v Tržiču, prava bohotna stara lepotica, spodaj zidana, v nadstropju lesena, bogato opasana z gankom in prekrita s skodlasto streho. Ali otroci vedo, da je lahko strešna kritina tudi lesena? V primerjavi z današnjimi stavbami je Kurnikova hiša nenavadno nepravilnih oblik, saj se je prilagajala prometnim potem, na katere je mejila.

kurnikova_hisa_trzic_01.jpg
Foto: www.visit-trzic
kurnikova_hisa_trzic_kuhinja.jpg
Foto: www.visit-trzic
kurnikova_hisa_visit_trzic_soba.jpg

Foto: www.visit-trzic

Otroke bo še posebno navdušila lepo ohranjena oprema hiše, stara zibka, v kateri so se zibali rodovi malih Kurnikov, nenavadne težke omare, elegantna narodna noša zadnje prebivalke hiše, sajasta črna kuhinja, ki je povsem drugačna kot kuhinje, ki jih otroci vidijo doma... Ob razlagi odraslega si bodo z zanimanjem ogledali tudi razstavo o kolarstvu, ki pokaže, kakšna je bila kolarska delavnica, in kaj so v njej kolarji delali. Razstavo poživljajo številne drobne zanimivosti. Ob razstavi priporočamo ogled kataloga!

Za obisk Kurnikove hiše se je potrebno predhodno najaviti v Tržiški muzej, Muzejska 11, Tržič, po telefonu (04) 53 15 500 ali e-mailu trziski.muzej@guest.arnes.si  
Družinam nudijo družinsko vstopnico za 5 evrov. Za ogled priporočamo nosilko za najmanjše.
Naslov: Kurnikova hiša, Kurnikova pot 2, Tržič 
GPS: 46.439236, 14.266648

Z avtom na Ljubelj in nato peš do Koče na (starem) Ljubelju
Po ogledu razstave se z avtom odpravimo po cesti na Ljubelj, da si bodo otroci laže predstavljali, kako težak je bil strm in ovinkast vzpon s vprežnimi živalmi in vozovi. Vrh Ljubelja parkiramo pri nekdanji carini pred predorom in se peš vzpnemo še do koče na starem mejnem prehodu Ljubelj. Tabla za peš pot je na desni strani parkirišča. Do koče na Ljubelju potrebujemo 45 minut zmerne hoje. Priporočamo pohodno obutev. Vzpnemo se 312 m, pot pa se prične na nadmorski višini 1058 metrov. Dobro vzdrževana in široka makadamska pot je primerna za terenski otroški voziček in je varna za majhne otroke.

koca_na_ljubljenjuvisit_trzic_zunaj.jpg
Foto: www.visit-trzic
kocanaljubelju_foto_visit_trzic_znotraj.jpg

Po poti se odpirajo lepi pogledi na vršace, v koči pa se je mogoče tudi okrepčati in doživeti gorsko vzdušje. Lep razgled se odpira na jug preko Škofjeloškega hribovja do Nanosa in preko Polhograjskih dolomitov do Snežnika. Koča na Ljubelju je odprta vsak dan med 9. in 18. uro (od novembra do aprila med 10. in 17. uro), razen ob torkih in v primeru zelo slabega vremena.

Koča na Ljubelju: GPS 46.439236, 14.266648

Namig 1: prva nedelja v septembru je v Tržiču »Šuštarska nedelja«. Vsako leto privabi zelo veliko obiskovalcev. To je priložnost za ugoden nakup čevljev za vso družino.

Namig 2: Od koče na Ljubelju do parkirišča pri predoru je pozimi ena najlepših, najbolj razburljivih sankaških poti pri nas!

sustarska_nedelja_visit_trzic.jpg
Foto: www.visit-trzic
kocanaljubelju_visit_trzic_pozimi.jpg
Foto: www.visit-trzic

Koristna povezava www.visit-trzic.com

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.