Vprašanje: Moja deklica se zdravi pri razvojnem nevrologu. Ima »rizično simptomatiko«. Stara je že 11 mesecev, pa še ni shodila. Sicer »govori«, zdi pa se mi, da nekoliko manj kot drugi otroci. Čez dan veliko spi, občutek imam tudi, da raje leži, kot sedi. 

Bojim se, ali je z njenim razvojem vse v redu in če je potrebna še dodatna skrb glede razvoja kolkov, ker še ni shodila.

Mejna rizičnost
Nekateri otroci so že od rojstva naprej očitno prizadeti, drugi pa so nekako mejni in jih zaradi nerazvitosti še ne moremo uvrstiti niti med očitno bolne, niti med povsem zdrave. Zaradi previdnosti jih torej vodimo kot »rizične«. Velja pravilo, da raje upoštevamo nekaj »rizičnih« otrok več kot pa premalo. To je zato, da ne bi spregledali otroka, ki je res ogrožen. Zato se mnogi otroci, ki so bili vodeni kot »nevrološko rizični«, kasneje povsem normalno razvijajo.

Razvoj kolkov
Samo dejstvo, da Vaš otrok pri 11 mesecih še ni shodil, je popolnoma nezaskrbljujoče. Isto velja tudi za dar govora, ki je predvsem odvisen od osebnih lastnosti in od okolja, v katerem živi otrok. To je seveda splošna ocena, kajti v pismu je težko našteti v nekaj stavkih vse okoliščine. Pri »nevrološko rizičnih« otrocih nekoliko bolj spremljamo tudi razvoj kolkov. Pri cerebralni paralizi, ki je najpogostejši razlog za obstoj rizične simptomatike, je razvoj kolkov ogrožen. Kolka sta ob rojstvu praviloma popolnoma normalna, kasneje pa se zaradi nenormalnega delovanja mišic pogosto začne pojavljati izpah kolka, velikokrat je zaradi tega potrebna operacija. Svetujem vam torej, da razvoju kolkov posvetite nekaj več pozornosti, kot je to potrebno pri zdravem otroku.

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik