Novice

Odprli prenovljen, bolj funkcionalni neonatalni oddelek

Prenovljen je Klinični oddelek za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana, kjer letno sprejmejo 700 novorojenčkov iz vse Slovenije. 

Vse novice

Aktualno

Pediatrična klinika je lepša

Pediatrično kliniko v Ljubljani poslej krasijo poslikave, ki jih je za pravljico Josipa Ribičiča Nana, mala opica, ustvarila ilustratorka Marjanca Jemec Božič. Poslikava ustvarja okolje, ki malim bolnikom pomaga do ozdravitve.

Na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko in Kliničnem oddelku za nefrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana pravijo, da prijaznejša podoba bolnišnice omogoča sodoben pediatrični pristop obravnave otrok v bolnišnici. Otrokovo pozornost od neprijetnih postopkov diagnostike in zdravljenja preusmerijo v domišljijski svet navihane živalske junakinje, ki je številne peripetije uspešno premagala z neuklonljivim pogumom.

pediatricna_puncka_gleda.JPG

Prijazno okolje poveča možnost za ozdravitev
Že v 19. stoletju, leta 1859, je Florence Nightingale, ustanoviteljica zdravstvene oskrbe v bolnišnicah, v svojih zapiskih o bolnišničnem okolju, ki pripomore k zmanjšanju trpljenja in poveča zmožnost bolnika za ozdravitev, navedla topel, svetel in ne preglasen prostor s čistim zrakom. Kasneje so Pasteurjeva odkritja prinesla pomembno znanje o potrebnem nadzoru nad okužbami, razvijajoča znanost pa napredek medicinskih tehnologij.

V 60. letih prejšnjega stoletja se je v arhitekturi razvila veja Evidence Base Design, ki proučuje vpliv bolnišničnega okolja na izid zdravljenja bolnikov, na operativno učinkovitost, produktivnost in utrujenost zaposlenih in na izboljšanje kakovosti in varnosti bolnikov.
Leta 1984 je bila v reviji Science objavljena študija o manj zapletih, zmanjšani uporabi protibolečinskih zdravil in hitrejšem okrevanju kirurških bolnikov, ki so ležali v posteljah s pogledom skozi okno v naravo v primerjavi s tistimi s pogledom v steno. Pojavil se je izraz »Healing Enviroment«, zdravilno okolje. Sledile so številne študije, raziskave nevroznanosti, okoljske psihologije, psiho-nevro-imunologije in evolucijske biologije o vplivu bolnišničnega okolja na izhod zdravljenja.
pediatricna_rezanje_traku.JPG

Manj stresa in anksioznosti
»Zdravilno okolje je opredeljeno kot tisto, ki ima negovalen in terapevtski učinek. Dokazano je, da dobro zasnovana bolnišnična okolja lahko zmanjšajo anksioznost in stres bolnikov, pospešijo okrevanje, skrajšajo hospitalizacijo, zmanjšajo uporabo zdravil, zmanjšajo bolečino in spodbujajo občutek dobrega počutja. Na organizacijski ravni takšna okolja lahko prispevajo k zmanjšanju stroškov z izboljšanjem rezultatov zdravljenja bolnikov in izboljšanjem zadovoljstva in produktivnosti zaposlenega osebja.

pediatricna_direktorica.JPG

Narava za odrasle, za otroke pa pravljice
Posebni zdravilni elementi so med drugimi vizualni dražljaji, kot so umetnine. Različni avtorji so ugotovili, da abstraktno umetnost bolniki sprejemajo manj ugodno kot figurativno umetnost. Odrasli preiskovanci so najbolj ugodno odgovorili na umetniške upodobitve narave, otroci bolniki pa na pravljične likovne vsebine.

Otroci se v bolnišnici ne počutijo dobro. Pogosto imajo občutja krivde, povezana z negativnimi reakcijami staršev ob pojavu njihove bolezni. Že ob prihodu zaznajo poseben vonj, slišijo jok, občutijo neugodje svojih staršev; obkrožijo jih neznane osebe v belih in svetlo modrih oblačilih, ki jih glasno ogovarjajo in segajo po njih. Še pomembnejše kot strah pred nevarnostjo, so za otroke v bolnišnici namišljene bojazni, plod njihove fantazije, nemoči, da bi razumeli situacijo, nastalo ob njihovi bolezni.

Nedvomno ima hospitalizacija na otroka neugodne vplive, zato je pomembno, da jih prepoznamo in, kolikor je le mogoče, ublažimo. Kadar je hospitalizacija nujna, je potrebno ustvariti čim manj travmatične postopke v času otrokovega zdravljenja in vzpostaviti čim bolj humane pogoje bivanja v bolnišnici,« je povedala doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., s KO za nefrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

In še spomnila: »Leta 1988 je bil na Evropskem združenju za pravice otrok v bolnišnici (angl. European Association for Children in Hospital) sprejet dokument desetih načel, listina EACH. Gre za poziv tistim, ki skrbijo za bolne otroke, naj se seznanijo s pravicami otrok v bolnišnici in ravnajo v skladu z njimi.

Med ostalimi pravicami otrok so v 4. členu: ublažitev telesnega in čustvenega pritiska, odpraviti ali omejiti okoliščine ali dejanja, ki jih otrok opiše kot stresna, prepoznati izražene ali neizražene strahove ali skrbi otroka in poskrbeti za ustrezno ravnanje, poskrbeti za mirne in ustrezno opremljene prostore in v 7. členu:otroci imajo priložnost za igro, rekreacijo in izobraževanje v skladu s svojo starostjo in stanjem, njihovo okolje je zasnovano in opremljeno tako, da zadovoljuje njihove potrebe.«
pediatricna_nana_cista.JPG 

Pravljice otroke bogatijo
»Pravljice bogatijo otrokovo življenje in ga obdajajo s čudežnostjo prav zato, ker se otrok natančno ne zaveda, s čim so ga očarale. Umetnost v pravljicah uporabimo torej v bolnišnici za sproščanje, za preusmeritev pozornosti, za pomirjanje, za razbremenitev stisk in strahov, za izboljšanje komunikacije, za lažje vzpostavljanje prvega stika, ustvarjanje ugodja in občutka varnosti, za lažje sprejemanje novega okolja, motivacijo in sodelovanje otroka pri pregledih, za boljši izhod zdravljenja,«je še povedala doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., s KO za nefrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

»Ob letošnjem svetovnem dnevu srca in tednu otroka smo skupaj stopili Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Društvo Bralna značka, Mladinska knjiga in vodstvo Pediatrične klinike UKC Ljubljana in otrokom, ki se zdravijo na dveh kliničnih oddelkih Pediatrične klinike UKC Ljubljana poklonili ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice »Nana mala opica« in knjige s katerimi se bodo mladi bolniki krajšali čas med bivanjem v bolnišnici. Umetnost v pravljicah uporabimo torej v bolnišnici za sproščanje, za preusmeritev pozornosti, za pomirjanje, za razbremenitev stisk in strahov, za izboljšanje komunikacije, za lažje vzpostavljanje prvega stika, ustvarjanje ugodja in občutka varnosti, za lažje sprejemanje novega okolja, motivacijo in sodelovanje otroka pri pregledih, za boljši izhod zdravljenja. Ob pomoči ljudi dobre volje in prijaznih donatorjev bodo prijaznejšega okolja za bivanje na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana deležni tudi otroci na drugih oddelkih klinike,« je izpostavil Franc Zalar, podpredsednik Društva za srce.

pediatricna_nana_zelena_ilustracija.jpg

Iskrice za bolne otroke
Dogodek je počastila ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki je ob tej priložnosti povedala: »Vesela sem, da bodo moje ilustracije razveseljevale otroke v bolnišnici. Upam, da jim bodo liki izzvali iskrice v očeh in nasmeh na obrazkih ter da bodo tudi zaradi tega hitreje ozdraveli. Če bo temu tako, bom presrečna. Tudi sama imam lep spomin, in sicer na staro Pediatrično kliniko, ki mi je segel do srca. Pred mnogimi leti je namreč do mene prišla mamica, katere hčerkica je po hudi bolezni zgubila bitko z življenjem. Prosila me je za ilustracijo na velikem formatu iz ene od zgodbic za otroke. Z ilustracijo se je namreč želela zahvaliti osebju, ki se je borilo, da bi njihova deklica ozdravela. Rada sem pomagala.«

»V Bralni znački sodeluje okrog 140.000 otrok. V želji, da bi brali tudi otroci v bolnišnici, jim danes ob tej priložnosti podarjamo nekaj knjig,« je povedal Slavko Pregl, podpredsednik Društva Bralna značka.
pediatricna_ribic_pepe.JPG

Dogodek je popestril ribič Pepe, ki je skupaj z otroki zapel nekaj pesmi.
 

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.