Evropsko poročilo Europeristat 2018 primerja nosečnost, porod in zdravje novorojenčkov pri nas in v drugih evropskih državah. Zbrani podatki kažejo, na kakšni ravni je skrb v posameznih državah, za nas pa so še posebno zanimivi podatki za Slovenijo. 

Povzetek poročila sta pripravila člana skupine Europeristat: izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., s Kliničnega oddelka za perinatologijo UKC Ljubljana in dr. Ivan Verdenik iz Enote za raziskovalno delo Ginekološke klinike.

Mnogoplodnost
Večplodna nosečnost pomeni dodatno tveganje za zaplete v nosečnosti in pri novorojenčkih. Pogostejša je pri starejših materah, še posebej pa pri postopkih zdravljenja neplodnosti. V večini držav je delež večplodnih nosečnosti okoli 14 na tisoč, medtem ko v Sloveniji dosega skoraj 20%. Predvidevamo, da je to posledica naše izjemno dostopne storitve postopkov umetne oploditve.

Starost mater
Obstaja najprimernejša starost za nosečnost in porod. Tako najstniška nosečnost pred 20 letom, kot nosečnost po 35. letu nista optimalni.
V veliki večini držav je delež najstniških nosečnosti zanemarljiv, z izjemo Bolgarija, Romunije, Madžarske in Slovaške (Slovenija <1%). Mnogo večji problem pa predstavljajo nosečnosti po 35. letu in to v večini držav. Delež teh je v večini držav preko 20%, ponekod (Irska, Italija, Španija) pa že blizu 35%. Delež "starih" nosečnic praktično povsod raste. V Sloveniji se je povečal od 16% na 18,7%.

Pariteta - prvi, drugi, tretji... porod?
Prvesnice predstavljajo v različnih državah med 38% in 54% nosečnic, delež se kaj dosti ne spreminja med leti. V Sloveniji je znašal 49%.
Delež žensk, ki rojevajo petič ali več, znaša med 0,7% (Švica) in 5,2% (Slovaška). V Sloveniji je takih nosečnic 1%.

Način poroda
Carski rez je najbolj pogosta operacija na svetu. Že dolgo medicinska stroka opozarja na neugodne posledice prevelikega deleža carskih rezov, a delež carskih rezov vseeno narašča v večini držav.
V letu 2015 je delež znašal med 16,1% (Islandija) do 56% (Ciper). Nekatere države je zelo visok delež carskih rezov in še narašča (Ciper, Poljska, Luksemburg, Romunija), drugje je nizek in se še zmanjšuje (Finska, Danska, Norveška). V nekaterih državah pa se je visok delež začel zmanjševati (Italija, Portugalska).
Večina držav z nizkim deležem carskih rezov pod 25% (Belgija, Danska, Estonija, Španija, Francija, Hrvaška, Latvija, Litva, Nizozemska, Slovenija, Finska, Švedska, Islandija, Norveška) ima odlične perinatalne rezultate.
V Sloveniji se je delež carskih rezov od leta 2010 do 2015 povečal od 19,1% na 21,2%. V primerjavi z evropskim povprečjem najbolj izstopa bolj pogost carski rez pri ženskah s predhodnim carskim rezom.

Mrtvorojenost
Skoraj vse države imajo stopnjo mrtvorojenosti med 2,5 in 4,5 na tisoč rojstev po 24. tednu nosečnosti. Večinoma se je mrtvorojenost v zadnjih 5. letih malenkost znižala. V Sloveniji je leta 2015 znašala 3,0 na 1000 rojstev. 
Neonatalna umrljivost
Neonatalna umrljivost v EU znaša med 0,7 in 4,4 na 1000 živorojenih. Visoka je v manj razvitih državah (Bolgarija, Romunija), ter v razvitih državah, kjer splav zaradi prirojenih nepravilnosti ni dovoljen (Irska, Malta) in tako več otrok z anomalijami umre kmalu po rojstvu.
V Sloveniji je neonatalna umrljivost najnižja med vsemi primerjanimi državami.

Umrljivost dojenčkov
Za umrljivost dojenčkov se smatra, da je bolj povezana s kvaliteto zdravstva, socialnimi neenakostmi, deprivilegiranimi skupinami ... Zajema vse smrti od rojstva do dopolnjenega enega leta.
V večini držav umrljivost dojenčkov upada. Najvišja je v Romuniji, Bolgariji in v Severni Irski. V Sloveniji je znašala 1,7 na tisoč živorojenih, kar je skupaj s Finsko drugi najboljši rezultat (za Islandijo).

Porodna teža
Delež otrok z nizko porodno težo (pod 2500 gramov) je uveljavljen dejavnik tveganja za slab perinatalni izid. Ta delež se med državami precej razlikuje - od 4,2% do dobrih 10%. V Sloveniji je nekje v sredini in znaša 6,4%.

Gestacijska starost
Prezgodnji porodi so glavni razlog za veliko večino slabih izidov (bolezni, mrtvorojenost, neonatalna umrljivost, dolgotrajna intenzivna nega ...). Razlike med državami so precejšnje, 5,4% pa do 12%. Predvsem odstopata Ciper in Grčija (navzgor), ter baltske in skandinavske države (navzdol). Večina držav pa ima 6 do 8% prezgodnjih porodov (Slovenija 7,0%) in od 1-1,2% zelo prezgodnjih pred 32. tednom nosečnosti (Slovenija 1,1%)

Maternalna umrljivost
V Evropi je smrt matere kot posledica nosečnosti in poroda zelo redka. Zato smo za primerjavo uporabili petletno obdobje (2011-2015). Skoraj v vseh državah je umrljivost znašala manj kot 10 na 100.000 porodov, v Sloveniji 5,7. To je precej bolje, kot pred petimi leti, ko je znašala kar 14,7 na 100.000. Seveda pa moramo upoštevati, da je zaradi redkosti dogodka (približno ena smrt na leto) variabilnost med leti zelo velika.