Novice

Zimska številka Pikapolonice že v prodaji!

Zimska izdaja revija za otroke Pikapolonica je na voljo v marketih Mercator, Tuš, Jager in Leclerc.

 

Vse novice

Rotavirusne okužbe

V zimskih, hladnih mesecih leta, so pogoste rotavirusne okužbe. Okužbe z rotavirusi se pojavljajo vsako leto, preko celega leta, čeprav je večje število obolelih običajno v hladnih mesecih leta. Vzrok za to sezonsko pojavljanje ni znan, vendar nekateri to povezujejo s preživetjem rotavirusov v vlažnem okolju. Tudi letos beležimo porast črevesnih okužb, predvsem med otroki v vrtcih.

Kaj so rotavirusi in kakšne okužbe povzročajo?

Že od leta 1945 so v Ameriki, Avstraliji in na Japonskem potekale raziskave o prenosu črevesnih okužb in leta 1973 je bil z elektronskim mikroskopom odkrit rotavirus, ki je dobil svoje ime po značilni obliki. Izkazalo se je, da je razširjen povsod po svetu in je najpogostejši povzročitelj črevesnih okužb pri otrocih. Ker je značilno, da obolevajo otroci predvsem v zimskih mesecih z bruhanjem in drisko, so bolezen sprva imenovali »zimsko bruhanje«. Rotaviruse so našli v iztrebku številnih živali, kot na primer pri teličkih, mladih miših, zajcih, jagenjčkih, opicah in drugih, pri katerih prav tako povzročajo okužbe prebavil, lahko pa poleg tega še okužbe spodnjih dihal (na primer pri novorojeni gazeli). Človeški rotavirusi se kljub podobni kolesasti obliki od njih razlikujejo. V zadnjih letih raziskujejo, ali je možen in verjeten prenos od živali na človeka, na poskusih pa so že dokazali, da človeški rotavirusi povzročijo okužbo novorojene živali.

Najpogostejša infekcijska bolezen

Raziskave v različnih deželah sveta so pokazale, da so pri bolnišnično zdravljenih otrocih rotavirusi povzročitelji od 35% do55 % vseh akutnih drisk pri majhnih otrocih. Strokovnjaki ocenjujejo, da so črevesne okužbe v Združenih državah Amerike na drugem mestu po pogostosti kot razlog pregleda pri zdravniku. V eni od ameriških raziskav je 11% vseh sprejetih otrok tistih, ki imajo rotavirozo. Kar ena desetina od teh je rotavirusno okužbo že prebolela.
V nerazvitem svetu v Južni Ameriki, Aziji in Afriki je umrljivost visoka, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v teh deželah letno zaradi črevesne okužbe umre do nekaj milijonov otrok, mlajših od pet let. Tudi v Sloveniji so črevesne okužbe poleg noric najpogostejša infekcijska bolezen. Najpogostejši virusni povzročitelj je rotavirus, v zadnjih letih pa tudi kalicivirusi, ki povzročajo kratkotrajno bruhanje z drisko in vročino. Med bakterijskimi črevesnimi okužbami so najpogostejše okužbe s salmonelami in kampilobaktrom.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC v Ljubljani je v januarju in februarju zaznati velik porast malih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje ali nadzorovano nadomeščanje izgubljene tekočine na oddelku za enodnevno hospitalizacijo.

Epidemije so redke

Prave epidemije, ki jih poznamo pri drugih črevesnih okužbah, so pri rotavirozah redke. Okužbe z rotavirusi se pojavljajo namreč vsako leto, preko celega leta, čeprav je večje število obolelih običajno v hladnih mesecih leta. Vzrok za to sezonsko pojavljanje ni znan, vendar nekateri to povezujejo s preživetjem rotavirusov v vlažnem okolju.
Bolezen se pojavlja v vseh deželah sveta, tako v razvitih kot v nerazvitih državah. Spol ne vpliva na obolevnost, pač pa socialno-ekonomski pogoji, še posebej, če so povezani s podhranjenostjo otrok, saj le-ta povzroča spremembe na črevesni sluznici.
Okužba se prenaša s stikom – od iztrebka bolnika v usta »bodočega bolnika« prek rok, s katerimi smo se dotikali z iztrebki onesnaženih predmetov ali površin. Redko se okužba prenese z vodo in hrano, ki je okužena s črevesnimi mikroorganizmi, kot na primer na potovanju. Veliko kužnost je pripisati stabilnosti rotavirusa na sobni temperaturi, ker obdrži »napadalne« lastnosti, dokler ga ne uničimo z razkužili. Dokazali so, da virusi dolgo preživijo na površinah, ki so onesnažene z iztrebkom ali umazanimi rokami oziroma pripomočki.

Kdo se okuži?

Čeprav so različne virusne črevesne okužbe pri otrocih pogostejše kot pri odraslih, so rotavirusi najpogosteje povzročitelji nekrvave driske pri otrocih med šestim in štiriindvajsetim mesecem starosti. Okužijo se tudi starejši otroci in odrasli, ki so bili z bolnikom v stiku, a običajno poteka pri njih bolezen v milejši obliki ali celo brez značilnih bolezenskih znakov. Kljub temu pa lahko izločajo virus v iztrebku in so izvor okužbe. Inkubacija, to je obdobje od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov, je krajša od 48 ur, nikakor pa ne daljša od štirih dni. Izločanje rotavirusa prične med drugim in četrtim dnem po okužbi, traja pa najmanj 6 dni – v povprečju 9 dni, pri nekaterih tudi dlje. Trajanje imunosti ni znano, možna je ponovna okužba. Ponovno zbolevanje z rotavirusno okužbo je lahko tudi posledica okužbe z drugim tipom rotavirusov. Tudi v Sloveniji namreč odkrivamo v zadnjih letih nove tipe rotavirusov, proti katerim še nismo razvili protiteles. Zato poleg otrok pogosto zbolevajo tudi drugi dovzetni družinski člani. 

Začne se z bruhanjem

Pogosto se prične bolezen z bruhanjem, ki se pojavi pred drisko ali hkrati z njo. Blato je tekoče, včasih zeleno, lahko mu je primešana sluz, izjemoma nitke krvi. Nekateri otroci imajo visoko vročino, lahko pa so prisotni tudi prehladni znaki. Kadar je bruhanje pogosto in izguba z odvajanjem tekočega blata velika, pride do izsušenosti (dehidracije). Otrok postane žejen, razdražljiv in nato apatičen, poležava, več spi, ima vdrte oči, suha usta in lepljiv jezik, malo in redkeje lula. Pri dojenčku je velika mečava upadla. Če teh znakov ne prepoznamo pravočasno in otroku ne nadomestimo izgubljene tekočine, se dehidracija stopnjuje in lahko pride do okvare različnih organov in celo do smrti. Zato je pomembno, da malčka skrbno opazujemo in ga peljemo k zdravniku, če se pojavijo spremembe, ki bi lahko pomenile preveliko izgubo tekočine. Zavedati se moramo, da z bruhanjem in drisko otrok poleg vode izgublja tudi elektrolite, kar vodi do elektrolitskega in metabolnega neravnovesja. Visoka vročina in ob tem pospešeno dihanje ter znojenje še povečajo izločanje tekočine, zaradi izgube teka in bruhanja pa je tudi vnos hrane in tekočine premajhen, da bi zadovoljil otrokove dnevne potrebe po vodi in nadomestil izgubljeno tekočino.

K zdravniku!

Zdravnik bo presodil, ali se otrok lahko zdravi doma ali ga je potrebno napotiti v bolnišnico. Svetoval vam bo, kako otroka nadzorovati, in priporočil zdravljenje. Specifičnega zdravljenja ni, poteka predvsem z nadomeščanjem tekočine, elektrolitov (predvsem kalija in natrija) in glukoze. Če se pri otroku bruhanje umiri oziroma ni pogosto, svetujemo nadomeščanje tekočine z oralno rehidracijsko raztopino (ORS, včasih preparat Nelit), katere sestavine se v črevesu normalno vsrkavajo skozi črevesne celice. Otrok naj pije veliko tekočine - vodo, sladkan čaj, sadne sokove, kompote. Tekočino mu ponudimo pogosto. Kadar močno bruha ali so prisotni znaki dehidracije, ga bo zdravnik napotil v bolnišnico, kjer bomo skrbno nadzorovano nadomeščali tekočine in elektrolite ter vzpostavili metabolno ravnovesje s pripravki v infuziji.

Prehrana in uživanje tekočin

Izkazalo se je, da uživanje sadnih čajev, sadnih sokov in uravnotežene prehrane - starosti primerne in lahko prebavljive hrane -, nekoliko skrajša potek driske, zato dieta ni umestna. Če bomo otroka silili s prežganko in podobno, ga bomo prikrajšali še za tistih nekaj grižljajev hrane, ki bi jo sicer pojedel. Otroku pripravite hrano, ki jo ima rad, v manjših količinah in večkrat dnevno. Svetujemo po šest obrokov dnevno še nekaj dni po umiritvi prebavnih težav. Priporočamo tudi uživanje probiotičnih mlečnih pripravkov.
Dojenim otrokom lahko ponudite še sladkan čaj, sadni sok ali vodo glede na prehrambene navade dojenčka in njegovo starost. Mamica naj ga podoji večkrat, da tako si dojenček poteši žejo. Zalivančka hranite z mlekom, ki ga sicer uživa, mlečnih mešanic ne spreminjamo. Če otrok hrano zavrača, ker nima teka, se trudimo, da mu ponudimo vsaj dovolj tekočine. S kliničnim izboljšanjem bolezni se mu bo povrnil tudi apetit.

Higiena

Možnost prenosa rotavirusov preprečuje izvajanje osebne higiene, higiensko rokovanje z živili ter vzdrževanje čistoče v sanitarnih in drugih prostorih. Še posebej pomembno je dosledno izvajanje higiene rok. Najbolje je, če uporabljamo tekoče milo in si roke posušimo s papirnato brisačko. Otroke moramo že od najzgodnejše starosti učiti higiene rok in jih nadzorovati, da bodo roke temeljito umili z milom vedno, ko je to potrebno, kajti »kar se Janezek nauči, to Janez zna«.
Posebno pozorni moramo biti pri malčkih pri menjavi plenic, ker si z iztrebkom lahko umažemo roke in previjalno površino. Zato je potrebno ob previjanju le-to zaščititi, umazano plenico pa takoj vreči v vrečko za smeti. Z umazano roko (s katero smo otroka brisali, umivali) se ne dotikamo kljuke, pipe in drugih površin, dokler si rok temeljito ne umijemo. V vrtcu priporočamo negovalkam uporabo razkužila za roke.

Preberite si še

  • Garje, gliste, toksoplazmoza...

    Okužbe z zajedalci, ki jih otroci dobijo v peskovniku ali pa se jih nalezejo pri drugem otroku.

  • Gremo na kahlico

    Kako in kdaj malčka uspešno privaditi na kahlico.

  • Kaj jedo vaši otroci?

    Vse, kar jemo, učinkuje na naše telo tako zdaj kot kasneje v življenju. Otroci že zgodaj pridobijo dobre prehranske navade.

  • Otrok in žival

    Katera žival je najbolj primerna za otroka in za starše, ki morajo že po nekaj dneh prevzeti vso oskrbo živali? Pes, hrček ali ribica?

Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.