Novice

Izšla je otroška revija Pikapolonica - Šola za šalo

Izšla je posebna izdaja otroške revije Pikapolonica - Šola za šalo, ki je primerna že za najmlajše otroke.

Vse novice

Aktualno

Pomoč neplodnim parom

Prof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med.

Ženske, ki ne morejo imeti otrok, so včasih prezirljivo ocenili kot »jalove«, kar je bila bistvena napaka - ker je bil morda za neplodnost »kriv« moški. Zgodovina pozna precej takih primerov: Henry VIII. je zaradi neplodnosti povzročil ločitev angleške cerkve od Vatikana, Napoleon pa si je »privoščil« avstrijsko princeso. Danes medicina uspešno zdravi neplodnost tako moških kot tudi žensk. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Veljkom Vlaisavljevićem, dr. med., ki se ukvarja s takšnim zdravljenjem v mariborski bolnišnici. Mariborski center sodi namreč med najbolj uspešne centre v Evropi.

Kje lahko pomagajo?

Vse, kar lahko reproduktivna medicina nudi bolnicam v tujini, lahko zdravniki naredijo tudi v Sloveniji v treh centrih, kjer se ukvarjajo z zdravljenjem neplodnosti: na Ginekološki kliniki v ljubljanskem Kliničnem centru, v Splošni bolnišnici Maribor in na zasebni ustanovi v Postojni. Vsi trije centri imajo licenco ministrstva za zdravje. Za shranjevanje semenčic in tudi jajčnih celic imata licenco mariborski in ljubljanski center. Vendar pa darovalcev skoraj ni, oziroma jih je bistveno manj, kot je potreb. Razlogov je več, predvsem je to problem kulture, mentalitete, zadržkov ljudi. Strokovnjaki pravijo, da je darovanje ženskih spolnih celic pravzaprav problem po vsem svetu, kar je morda nekoliko bolj razumljivo, saj je dosti bolj zapleteno kot pri moških. Vzame precej časa in tudi ni čisto neboleče. Darovanje je načeloma brezplačno. V svetu je to različno urejeno, lahko se spolne celice tudi plača. Po naši zakonodaji pa je to nemogoče.

Čakalne dobe

»Pri nas imamo v zakonu oziroma v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja določeno, da ima par pravico do štirih poskusov, ki jih plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Čakalne vrste so kar precej dolge. Za postopke ambulantnega zdravljenja je čakalna doba v Mariboru, na primer, približno pet mesecev, za oploditev z bio medicinsko pomočjo je približno osem mesecev, za samoplačnike pa več kot eno leto,» razlaga prof. Vlaisavljević. Center v Mariboru je precej znan tudi v tujini, v zahodni Evropi, še posebej pa v državah nekdanje Jugoslavije. Zanimivo je, da v Maribor prihaja veliko prošenj pacientov iz tujine, tudi iz držav, kot so ZDA in Anglija. V domačih in tujih spletnih klepetalnicah je mogoče o njem prebrati veliko pohval in zanimive zgodbe. »To je verjetno tudi posledica odločitve, da smo dosti prej kot drugod začeli s tem, da se približamo bolniku, da ga dobro informiramo, da je bolnik z zdravnikom enakovreden partner,« pravi prof. Vlaisavljević.
Neplodnost ima pri nas še vedno značaj neke stigme, nesprejemljive človeške posebnosti. V času, ko se je zdravljenje neplodnosti kot posebna veja medicine razvijalo, je bila medicinska znanost nad njo nekako vzvišena. Ko se je prof. Vlaisavljević začel ukvarjati s tem, je bilo v svetu samo sedem uspešnih centrov, ki so se ukvarjali z zdravljenjem neplodnosti. Danes ima vsaka država nekaj svojih centrov, običajno enega na 250.000 prebivalcev. Samo v Evropi se je z bio medicinsko pomočjo do zdaj rodilo več kot dva milijona otrok. V Sloveniji se letno rodi več kot 650 otrok, spočetih v treh slovenskih centrih. Od tega jih je več kot polovica iz centra v Mariboru.

Začetek postopka

Zdravnik, ki zdravi neplodnost, ima opraviti z dvema pacientoma, če je mogoče tako reči, potem pa se mu pridruži še tretji. Neplodnost je stanje, ki prizadene oba, moškega in žensko, ne glede na to, pri katerem od njiju je vzrok zanjo. Ko pa zdravniki izbirajo način, postopek, terapijo, morajo vedno misliti tudi na otroka, ker ima ta lahko posledice zaradi izbrane določene metode. Zdravljenje je torej vedno kompleksno.
Marsikatera ženska, ki se pride zdravit, misli, da je treba takoj začeti s postopkom zunaj telesne oploditve. Toda običajno je prej še nekaj drugih metod, na primer terapija z zdravili. Najprej je treba ugotoviti, zakaj ženska ne more zanositi. Vzrokov za to pa je lahko veliko, recimo, okvarjen ali pa zamašen jajcevod. V bistvu gre le za pomoč naravi, kajti zdravniki ne naredijo v postopku oploditve zunaj telesa nič drugače, kot bi se sicer zgodilo. Če je jajcevod okvarjen, pomagajo tako, da jajčece s semenčico oplodijo izven telesa in potem oplojeno jajčece spet vrnejo v maternico. Lahko bi rekli, da zdravniki »samo organizirajo srečanje« obeh spolnih celic. Drugi način pomoči pa je mikro fertilizacija. To je metoda, ki je namenjena zdravljenju moške neplodnosti tedaj, ko semenčic v izlivu sploh ni ali pa jih je zelo malo. Poiščejo jih v modu in vsako posamezno vnesejo v jajčno celico. S tem omogočijo, da se srečajo celice, ki se sicer skoraj zanesljivo ne bi.

Verjetnost spočetja

Mesečna verjetnost spočetja v najbolj plodnem obdobju ne presega 20 do 25 odstotkov, kar velja za povsem zdrave pare. To ne pomeni, da je to možnost, da par spočne zarodek, pač pa, da se zarodek »prime«. Ker je povsem možno, da zarodek ni zadosti dober, da bi se prijel, da bi se ohranil. Pri zunaj telesni oploditvi pa je uspešnost večja. Pri oploditvi z bio medicinsko pomočjo je medicina naredila ogromen korak naprej: če je bila pred 20 ali 25 leti uspešna samo pri 0,5 odstotka postopkov, je sedaj kar 30 odstotkov možnosti, da bo ženska rodila po enem postopku spočetja z bio medicinsko pomočjo. Strokovnjaki namreč ne štejejo za uspešen postopek, če ženska zanosi, pač pa, če rodi. Zakaj se je uspešnost toliko izboljšala? Ko se je začelo, v strokovni literaturi o postopkih za spočetje z bio medicinsko pomočjo ni bilo napisanega več kot deset strani. Danes je več kot toliko samo revij in obsežnih učbenikov, ki se ukvarjajo s tem področjem medicine. Gre torej za ogromno zakladnico znanja, izboljšale so se diagnostične tehnike, način zdravljenja, priprava ciklusa. Na uspešnost je najbolj vplival razvoj na področju različnih vrst zdravil za spodbujanje razvoja jajčnih mehurčkov (foliklov), v katerih so jajčne celice. Tudi laboratorijske tehnike so se močno spremenile.
Vse manj je parov, ki jim zdravniki ne morejo pomagati in vse več je tistih, ki jim lahko. Pri ženski neplodnosti je edina možnost, da ji ne morejo pomagati, če nima jajčnih celic. Podobno velja za moškega. Če pa bi taka ženska dobila darovano jajčno celico, lahko pomagajo tudi njej. Če prosilki državna komisija poskus z darovano jajčno celico odobri, se lahko zgodi tudi to, v Sloveniji ali pa v tujini. Ni pa mogoče, da bi si ženska sama našla darovalko, tega naš zakon ne dopušča. Tudi če bi darovala jajčno celico, misleč, da jo bo potem dobila točno določena prosilka, se to zagotovo ne bo zgodilo, ker naši zakoni zahtevajo, da je darovalka vedno anonimna.

Kako poteka postopek?

Ko zdravniki na ultra zvoku vidijo, da je mešiček dovolj velik, dobi ženska posebno injekcijo, ki ji pravijo »stop injekcija«, ker povzroči zorenje jajčne celice. To injekcijo mora dobiti točno ob uri, da potem zdravniki vedo, kdaj natanko lahko jajčeca potegnejo iz foliklov oziroma mešičkov. To namreč traja natanko 36 ur. Sledi punkcija mešičkov z jajčeci. Ta je lahko nekoliko boleča, zato se nekatere ženske odločijo za anestezijo. Ta postopek traja okrog deset minut. Potem biolog poišče jajčno celico in v laboratoriju poskrbijo za združitev jajčne celice s semenčico. Oplojeno jajčece vrnejo nazaj v maternico v nekaj naslednjih dneh, največkrat pa peti dan. Pri tem je pomembna selekcija zarodkov, saj želijo uporabiti najbolj kakovostne. Da ne bo pomote, ne gre za kakšno kruto izločanje, kajti enako počne narava sama. Uporabijo torej tiste, ki imajo največ možnosti, da se primejo. To pa se najbolje vidi prav peti dan.

Milka Krapež

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
  • 07.11.08@13:41:08
    Katjuša imaš čisto prav,jaz sem šla skoz to,pa ni bilo čisto nič enostavno.Veliko psihičnega stresa pa vsak propadel poskus te še dodatno potolče.
  • 08.10.08@15:43:03
    Slišati je vse zelo preprosto, ko pa se pogovarjaš z ženskami, ki se trudijo "naredit" otroka, je pa vse trauma! Kdor tega problema nima, si majbrž ne zna predstavljat, kako se eni trudijo za otroka.
    Katjuša
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.