Novice

Izšla je otroška revija Pikapolonica - Šola za šalo

Izšla je posebna izdaja otroške revije Pikapolonica - Šola za šalo, ki je primerna že za najmlajše otroke.

Vse novice

Aktualno

Jabolko za zdravje

Piše: dr. Blaža Nahtigal, dipl. ing. živilske tehnologije

Jabolko, sadež zdravja in vitalnosti, je reden gost na zimskem jedilniku. Po podatkih Statističnega letopisa zaužijemo Slovenci 12,9 kg jabolk na leto. Jabolka, nekoč najbolj priljubljeno sadje, so danes, v obdobju bogate ponudbe z vsega sveta, nadomestile pomaranče, banane in drugo južno sadje. Pa je to res najbolje za prehrano otrok in odraslih?

Raznovrstno je dobro

Raznovrstna izbira sadja prinaša prednosti, saj naj bi v uravnoteženi prehrani dnevno zaužili različno obarvane vrste sadja: 1 rumeno ali oranžno obarvan sadež, 1 rdeče obarvan sadež in 1 citrus (pomarančo, mandarino). Na domačem jedilniku torej ne smejo manjkati banane, pomaranče in jabolka, ki poleg vitaminov, mineralnih in zaščitnih snovi vsebujejo:

srednje velik sadež
energijska vrednost
kJ / kcal
sladkorji
Skupna vlaknina
topna vlaknina
jabolko
199 / 47
12 g
1,8 g
0,7 g
banana
403 / 95
21 g
(+ 2 g škroba)
1,1 g
0,7 g
pomaranča
253 / 60
14 g
2,7 g
1,8 g

Kot ugotavlja prehranski strokovnjak dr. W.C. Willett s Harvarda, pa je naša zgodovinska odvisnost in hkrati prilagojenost na zaščitne snovi, ki jih vsebujejo jabolka, velika prednost. Banane in pomaranče ne rastejo v našem podnebnem pasu, vsebujejo druge zaščitne snovi in predstavljajo novost za naš prebavni sistem. Jabolko je torej za naše zdravje še vedno velikega pomena.

Kaj vsebuje jabolko?

Jabolko je živilo z majhno energijsko vrednostjo, bogato vsebnostjo topne prehranske vlaknine in obilico zaščitnih snovi – fitokemikalij, ki varujejo naše zdravje. Tudi v kulinariki nam ponuja številne možnosti: presno, kuhano, pečeno ali sušeno že stoletja kraljuje na zimskem jedilniku, priljubljena pa sta tudi jabolčni sok in jabolčni kis. Obstaja več tisoč sort jabolk, a potrošniki običajno prisegamo le na nekaj najbolj priljubljenih. Vsako jabolko odlikujeta značilna aroma in tekstura, ki vplivata tudi na uporabo. Čvrste, hrustljave in sočne sorte jabolk uživamo presne, za pečenje (za pite in za zavitke) pa uporabljamo jabolka, ki ohranijo aromo. Za pripravo omak in za sušenje so najboljša rumeno obarvana jabolka, na primer, zlati delišes.

Nakup in hranjenje

Pri nakupu pazimo, da izberemo sveže, značilno obarvane in zrele sadeže, čvrste na otip. Hranimo jih v hladnem in suhem prostoru, saj višje temperature pospešijo proces zorenja jabolk ter negativno vplivajo na njihovo aromo in teksturo, vlaga pa povzroči gnitje sadežev. Nezrela jabolka blede barve ali prezrela jabolka, mehka na otip ali z nagubano lupino ter močno poškodovana, gnila jabolka ne sodijo v nakupovalno košarico. Svežost sadežev je dejavnik, ki pomembno vpliva na prehransko moč jabolk.

Jabolko na dan odžene zdravnika stran!

Ta stari pregovor velja še danes. Rezultati raziskav so potrdili pozitivne učinke uživanja jabolk na zdravje ljudi, a so hkrati poudarili, da moramo za blagodejne učinke zaužiti vsaj eno jabolko na dan. To je pomembno, ker Slovenci, glede na statistične podatke, pojemo le jabolko ali dve na teden. Jabolko vsebuje v povprečju 8 mg vitamina C, kar ni veliko. Prehranska odličnost jabolka se skriva v njegovi raznoliki sestavi, saj vsebuje učinkovit koktail vitaminov, mineralnih in zaščitnih snovi (fitokemikalij), ki krepijo obrambno moč organizma in zmanjšujejo tveganje za razvoj rakavih in drugih kroničnih bolezni. V kombinaciji z drugimi živili rastlinskega izvora, ki vsebujejo več kot 5.000 različnih zaščitnih snovi, se varovalna moč jabolka še poveča.

Lupiti ali ne lupiti?

Z lupljenjem jabolk odstranimo polovico prehranske vlaknine in antioksidantov. Antioksidanti v koži so dva do šestkrat bolj učinkoviti v primerjavi z antioksidanti v mesu, seveda pa je njihova »zdravilnost« odvisna tudi od sorte jabolk. Največ zaščitnih fenolnih spojin vsebujejo jabolka fuji, sledijo rdeči delišes, gala, zlati delišes, jonagold in idared. Ne glede na sorto pa imajo ekološko pridelana jabolka za tretjino višjo vsebnost antioksidantov v primerjavi s tradicionalno pridelanimi.

Antioksidanti v jabolku

Eno samo jabolko učinkuje enakovredno prehranskemu dodatku 1500 mg vitamina C, kozarec in pol jabolčnega soka (100% sadni delež, brez dodanega sladkorja) na dan pa učinkovito zmanjšuje oksidacijo slabega LDL holesterola v telesu. Jabolka razstrupljajo organizem, jabolčni sok pa ima tudi antivirusne lastnosti. Mineral bor, ki ga vsebujejo jabolka, pomembno vpliva na razvoj kosti v obdobju rasti. Izsledki novejših raziskav odkrivajo tudi pozitiven vpliv uživanja jabolk in jabolčnega soka na delovanje možganskih funkcij, saj krepijo povezave med živčnimi celicami. Učinkovita kombinacija antioksidantov izboljša kognitivne sposobnosti in spomin. Vse to potrjuje dejstvo, da sadež odlikuje edinstvena in neponovljiva zmes različnih sestavin, za katere je poskrbela narava. Sodobna znanost in tehnologija s prehranskimi dopolnili sta le približek naravni pestrosti in bližnjica, s katero poskušamo slediti sodobnim prehranskim priporočilom.

Jabolka za otroke

Malčku vedno ponudimo pasteriziran sadni sok. Nepasteriziran jabolčni sok lahko vsebuje bakterije (na primer E. coli), ki predstavljajo nevarnost za zdravje otrok, starejših in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Ker lahko tudi preveč dobrega škoduje, pa s ponudbo sokov ne pretiravajmo. Ti so pogosti povzročitelji driske pri otrocih. Vzrok je bogata vsebnost naravnih sladkorjev (fruktoze in sorbitola). Sicer pa je kuhana jabolčna kaša primerna že za prehrano dojenčkov, saj je lahko prebavljiva. Presno jabolko ni le prigrizek, je naravna zobna krtačka in pozitivno vpliva na ustno higieno. Grizenje in žvečenje jabolka krepi dlesni, sladkor pa povečuje izločanje sline, ki zmanjšuje vsebnost bakterij v ustih. Jabolko igra v prehrani malčkov dvojno vlogo. Jabolčni sok in presna jabolka pospešujejo prebavo, kuhana jabolka pa so bila v preteklosti del priporočene diete za zdravljenje driske, ki so jo sestavljali banane, prepečenec, kuhana jabolka in riž. Danes omenjene diete ne priporočajo več, saj mnogi strokovnjaki menijo, da podaljšuje okrevanje.

Jabolko za prebavo!

Eno samo jabolko nas oskrbi s kar 30% dnevno priporočene količine prehranske vlaknine. Koža jabolka je bogata z netopno vlaknino, ki pospešuje prebavo in preprečuje zaprtje. Pektin (topna prehranska vlaknina) zmanjšuje škodljive učinke slabega (LDL) holesterola, omogoči počasno sproščanje sladkorja ter tako ohranja stabilno raven sladkorja v krvi. Priporočajo ga tudi v shujševalnih dietah, saj ima nizek glikemični indeks in nas nasiti daljši čas kot druge vrste sadja. Zaradi visoke vsebnosti zraka v sadežu (25%) večja količina zaužitih jabolk povzroča vetrove in napenjanje.

Jabolčni krhlji

Jabolčni krhlji so koncentriran vir energije in, v primerjavi s presnimi jabolki, vsebujejo le prehransko vlaknino in malo železa. Večina zaščitnih snovi se izgubi s sušenjem. Najboljša so doma sušena jabolka, ki niso žveplana. Žveplov dioksid dodajajo industrijsko pripravljenim krhljem, da ohranijo barvo in preprečijo kvarjenje. Ker spada med pogoste povzročitelje alergijskih reakcij, je najbolje, da se mu v prehrani malčkov izognemo.

Pesticidi – redni spremljevalci sadja

Prehranski strokovnjaki priporočajo redno uživanje sadja in zelenjave, ki pa vsebujeta tudi neželene pesticide. Uporabljajo jih pri pridelavi in po obiranju sadja, da zaščitijo izdelke. Na izpostavljenost pesticidom in njihovo škodljivo delovanje vplivajo toksičnost uporabljenega pesticida, njegova sposobnost absorbiranja in zaužita količina, ki predstavlja nevarnost predvsem za malčke.
Različne vrste sadja vsebujejo različne pesticide, največ ostankov le-teh pa najdemo v jagodah, češnjah, breskvah, nektarinah, jabolkih in hruškah. Možnosti, s katerimi zmanjšamo vsebnost pesticidov v jabolkih, so: lupljenje sadežev, toplotna obdelava, nakup ekološko pridelanih jabolk in uživanje različnih sort jabolk ter drugega sadja. Sadeže vedno temeljito operemo pod tekočo vodo, ustrezno pripravimo (olupimo, narežemo, izdolbemo peščišče) in pazimo, da malček ne pogoltne pečk, ki niso primerne za prehrano.

V nosečnosti

Uravnotežen jedilnik, ki vključuje različne vrste sadja in zelenjave, obogati dnevno prehrano z obilico zaščitnih snovi ter zmanjša izpostavljenost škodljivim snovem. Jabolka imajo številne blagodejne učinke: znižujejo raven slabega LDL holesterola v krvi, krepijo prebavo, zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj, astme in bolezni dihal. Uživanje jabolk pa je priporočljivo tudi za nosečnice. Rezultati raziskave na univerzi v Aberdeenu so pokazali, da otroci mater, ki so med nosečnostjo redno uživale jabolka (4 na teden), redkeje obolevajo za astmo. Okusna jabolka so lahko navdih za kuharske mojstrovine, ob katerih ne razmišljamo o njihovih »zdravilnih« lastnostih. Običajno so pretlačene banane in kuhana jabolčna kaša prva gosta hrana, s katero uvedemo dojenčka v svet »prave« hrane, zimski meseci so čas kuhanja jabolčnega kompota, kasneje pa malčka navajamo na okus presnih sadežev, narezanih na krhlje. Ob številnih sortah jabolk različnih barv in okusov, ki so nam na voljo, in njihovih raznovrstnih možnostih priprave, ni razloga za zimsko dolgočasje.
 

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.