Novice

Izšla je otroška revija Pikapolonica - Šola za šalo

Izšla je posebna izdaja otroške revije Pikapolonica - Šola za šalo, ki je primerna že za najmlajše otroke.

Vse novice

Aktualno

Prirojen izpah kolka

Prirojen izpah kolka ali bolj točno razvojna displazija kolka pomeni, da sta glavica stegnenice in kolčna čašica v neprimernem medsebojnem odnosu. Prirojeni izpah kolka ima različne stopnje: pri najlažji obliki je kolčna čašica premalo globoka, pri najtežji obliki pa je glavica izpahnjena. Izpahnjena kolčna glavica leži izven kolčne čašice in je zato nogica navidezno krajša, pogosto, vendar ne vedno, pa je tudi območje gibanja omejeno. Kadar je gibljivost normalna, kolk pa izpahnjen, je še posebej težko postaviti pravilno diagnozo in je možnost, da ostane bolezen še za nekaj časa skrita, velika. Pri nezdravljeni oziroma spregledani lažji obliki se pokažejo prve težave - bolečine, šepanje in omejena gibljivost - šele v odrasli dobi. Nezdravljeno težjo obliko spoznamo, če ne prej, ko otrok shodi: noga je krajša, pri hoji se pojavi pozibavanje in očitno šepanje.

Pregled kolkov že v porodnišnici

Prirojeni izpah kolka je mogoče ugotoviti že takoj po rojstvu. Vsi novorojenčki imajo pregled kolkov že v porodnišnici. Pri pregledu je potrebno opraviti teste stabilnosti kolkov, ugotoviti morebitno omejeno gibljivost, asimetrične gubice in prikrajšavo. Pogosto opravimo tudi ultrazvočni pregled in tudi rentgensko slikanje kolkov, s pomočjo katerih lahko natančno ugotovimo, za katero stopnjo izpaha gre.

Rizični otroci

Prirojen izpah kolka je pogostejši pri deklicah, na levem kolku, pri prvorojencu in pri medenični ali nožni vstavi. Otroci, ki imajo kakršnokoli drugo anomalijo (npr. stopala, vratu, hrbtenice, rok) imajo tudi večjo verjenost prizadetosti kolkov. Za otroke, pri katerih je verjetnost obstoja prirojenega izpaha kolkov večja, rečemo, da so rizični. Rizični so tudi tisti otroci, ki so imeli neposredno po rojstvu pri kliničnem pregledu ugotovljeno nepravilnost. Rizični otroci potrebujejo še dodatno skrb in opazovanje razvoja kolkov. Pri teh otrocih svetujemo pogostejše kontrole v prvem letu starosti, pogosto je potrebna nošnja kolčne opornice, poleg tega pa priporočamo rentgensko slikanje kolkov pri 18. mesecih in včasih tudi kasneje.

Diagnoza le na podlagi pregleda

Tipično otroci z lažjo ali s težjo obliko prirojenega izpaha kolkov nimajo nikakršnih bolečin ali težav. Diagnozo lahko postavimo torej izključno na podlagi kliničnega pregleda in ultrazvoka oziroma rentgenske slike. Opozoril bi torej rad, da odsotnost kakršnih koli težav ali nenormalnih opažanj nikakor ne izključuje prirojenega izpaha kolka.
Približno 2,5% rojenih otrok ima neposredno po rojstvu izpahljiv eden ali oba kolka. Velika večina teh otrok ima nestabilnost kolkov, ki traja le nekaj dni ali celo ur. Te otroke praviloma pregleda otroški ortoped, ki najpogosteje predpiše nošnjo posebne kolčne opornice za nekaj tednov ali mesecev. Praviloma se ti kolki povsem normalno razvijejo, to je brez kasnih deformacij ali posledic. Pri približno 0,1% rojenih otrok pa je prisotna resnejša motnja, ki zahteva bolj odločno zdravljenje. V nekaterih primerih je potrebno otročička sprejeti v bolnišnico, kjer z obešanjem nogic poskušamo doseči, da se glavica stegnenice vrne v kolčno čašico.

Zdravljenje čim prej po rojstvu

Zdravljenje prirojenega izpaha kolka se naj prične čim prej po rojstvu. V začetku je mogoče s preprostimi ukrepi (široko povijanje, nošnja opornice) doseči velik učinek. Pri starejšem otroku in še posebej pri odraslem pa so operacije vedno težje. Še posebej moram opozoriti, da je nošnja opornice prepovedana pri slabši gibljivosti kolka. V tem primeru lahko nameščanje opornice povzroči dodatno škodo, saj lahko pride do motnje oskrbe s krvjo in glavica stegnenice lahko postane za vedno deformirana.

Stanje v Sloveniji

V Sloveniji je zdravljenje prirojenega izpaha kolka v primerjavi z drugimi državami zelo dobro urejeno. Število operacij je v zadnjih letih močno upadlo, kar je neposredna posledica zgodnjega odkrivanja in uspešnega konzervativnega zdravljenja. Število hudih izpahov je brez dvoma manjše, problem pa še vedno ostajajo lažje oblike, ki lahko ostanejo neodkrite. Problem je včasih, da je ultrazvočni izvid lažno normalen in da šele z rentgenskim slikanjem odkrijemo, da gre za lažjo motnjo. Ti primeri ostanejo skriti do srednjih let, ko se lahko začnejo bolečine in šepanje. Zato je potrebno poudariti, da rizični otroci potrebujejo dodatno skrb in kontrolne preglede tudi v obdobju, ko že shodijo.

prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.