Kratki mladinski roman nas vpelje v svet današnje odraščajoče mladine, ki z zunanje perspektive ni nič drugačno kot pač odraščanje mnogih generacije. Pripoved se začne z liričnim opisom narave in nežnim notranjim glasom glavne junakinje Klare. Ko pa Klara odide v srednjo šolo v mesto, se ona in vrstniki srečajo tudi z drugačnim, bolj kaotičnim svetom. Puberteta je čas iskanja odgovorov na vprašanja kdo smo in kaj hočemo.  

Ljubezen = Ula + Tiago, sorodni duši, ki prebudita druga drugo, ali Ula + Peter? Vse se zaplete, sladki vonj komaj prebujene duše pa mora trajati za zmeraj, sicer smo nesrečni in neizpolnjeni. Mladinski roman je namenjen dekletom, fantom in vsem, ki prevečkrat pozabijo nase.

Kaotični čas, ki ga živimo, zasuti z informacijami, s prenosnimi telefoni in slepimi očesi računalnikov, kljub vsemu zastavlja ključno vprašanje, ki je v letih odraščanja toliko bolj pomembno: kdo smo, kam gremo, kje najti smisel bivanja. Vloga družine in šole je tu še kako pomembna, če ne odločilna. Klara, Jon, Frančeška, Marija, Lucija morajo kot vsi poiskati odgovore na ta vprašanja, nekako preživeti turboletni čas, ki mu pravimo puberteta.

Svetlana Banič je deklica, ki ji je lastni oče ukradel nedolžnost in ji uničil otroštvo, namesto da bi ji iz niti ljubezni stkal krila, da lahko poleti mavrici v objem. Ker je živela v domu s prelepo fasado in okni, prekritimi s prečudovitimi zavesami, ji ni bil pripravljen pomagati nihče. Niti lastna mati ne. Vendar je po naključju ugotovila, zakaj je bil njen oče takšen, kot je bil, in zakaj ji je storil to, kar ji je.

Roman o "punčki", mladi narkomanki, ki jo pisatelj opisuje z vso ljubeznijo, ni pomoči, pa čeprav hoče verjeti v pravljice. Alkohol in droge prinašata zgolj zlo!

Bil sem star enajst let in končno se je nekaj zgodilo. Meni! In to ne kar neki. Vse skupaj sem skušal čim bolj natančno obnoviti, od začetka do konca, od moje nenavadne najdbe, pa vse do neizogibnega. Začelo se je v zadnjem tednu maja, trajalo pa do 23. junija...