Odrasli vemo, da je zdrava prehrana eden od ključnih varovalnih dejavnikov zdravja. Še posebej je pomembna v obdobju otroštva, ko je hrana osnova za uspešno rast in razvoj telesa ter tudi psiho-socialni in duševni razvoj. Vse, kar jemo, učinkuje na naše telo tako zdaj kot kasneje v življenju. Zato je zelo pomembno, da že v rani mladosti pridobimo dobre prehranske navade. Toda otroci... zanje je pogosto najbolj privlačna hrana prav tista, ki je najbolj nezdrava.

Pica, burek in hot dog so zakon!

Otroci zelo radi posegajo po hitri energijsko bogati hrani, kot so, na primer, pica, burek ali hot dog. Tovrstni hrani se je težko izogniti. Zakaj? Zaradi pomanjkanja časa za pripravo in za uživanje obroka in tudi zaradi relativno lahke dostopnosti, pa tudi njen okus je ponavadi zelo vabljiv, še zlasti za otroke. Poleg tega otroci zaužijejo veliko tistih prehrambenih izdelkov, ki se najbolj intenzivno oglašujejo. Oglaševanje nezdrave prehrane vpliva na otroke z zavajanjem njihovega prehranskega znanja. Spreminja njihovo preferenco za posamezne izdelke in njihove potrošniške navade. Proizvajalci pogosto s sporočili na embalaži obljubljajo veliko »dobrega in zdravega« v izdelku, dejanski prispevek pa je zanemarljiv. Otroci so s tega vidika zagotovo najbolj ranljiv potrošnik, zato je nujno, da se jih pred tovrstnim oglaševanjem pravočasno zaščiti in opremi s potrebnim znanjem. To je tisto, na kar moramo biti pozorni starši.

Vedno več otrok je predebelih

Energijsko bogata hrana v kombinaciji s sedenjem v šoli in nato še doma pred računalnikom vodi v danes tako zaskrbljujoče naraščanje deleža debelih otrok in mladostnikov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imel v Evropi prekomerno telesno težo že vsak peti otrok. Poleg tega je treba opozoriti, da Svetovna zdravstvena organizacija pripisuje dejavnikom tveganega življenjskega stila - od tega skupno največ preveliki telesni teži, premajhnemu uživanju sadja in zelenjave ter sedečemu življenjskemu slogu - največ vzrokov smrti. Zato opozorila strokovnjakov za prehrano niso le modna muha - če želimo otroku dolgo in zdravo življenje, mu je treba privzgojiti zdrave prehranske navade. To pa lahko najbolj učinkovito storimo v družini.

Sadje in zelenjava v vsakem obroku

Žal imajo otroci od vseh vrst hrane še najmanj radi zelenjavo in sadje. To potrjujejo tudi raziskave nacionalnega Inštituta za varovanje zdravja RS Slovenije, ki kažejo, da med šolskimi otroki sadje uživa enkrat ali večkrat dnevno nekaj manj kot polovica deklet in le tretjina fantov! Šolski jedilniki (in jedilniki v vrtcih) so skrbno sestavljeni, sadje je otrokom v večini šol (in vrtcev) ves čas na voljo v posebnih košaricah, kjer si ga lahko vzamejo sami - otroci pa sadja ne jedo. Zakaj? Smo v družinah res naredili vse, da bi se otroci navadili prehranjevati zdravo, tudi kadar lahko izbirajo hrano sami?
Rezultati raziskave, ki kaže, kaj jedo naši šolarji, so še slabši glede zelenjave. Žal, kajti sadje in zelenjava sta dober vir življenjsko pomembnih hranil, ki jih telo samo ne more proizvesti. Zato je priporočljivo, da sta vključena v prav vsak dnevni obrok. Če otroci sadje ali zelenjavo odklanjajo, jo lahko »skrijemo« v obrok ali ponudimo ustrezno nadomestilo, kot so 100% sadni ali zelenjavni sokovi. Pri majhnih otrocih je treba paziti, da s prevelikimi odmerki sadja in zelenjave ne povzročimo premajhnega energijskega vnosa ali celo driske. Pri majhnih otrocih je zato najbolj pomembno, da sadje in zelenjavo vključimo v prehrano in s tem pomembno vplivamo na oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad, ki jih bo otrok nosil s seboj v življenju kot dragoceno družinsko dediščino. Toda pozor: pretirano uživanje sadja ali sadnih sokov, zlasti pri otrocih, nagnjenih k debelosti, ni priporočljivo, saj nekatero sadje, še zlasti pa prezrelo sadje in sokovi, ki so proizvedeni na osnovi prezrelih plodov, vsebujejo velik delež sladkorja.

Hrana kot zdravilo

Ste vedeli, da določena vrsta hrane lahko ščiti pred infekcijami in drugimi tegobami? Otroka lahko z uravnoteženo prehrano, katere del sta tudi sadje in zelenjava, obvarujemo pred številnimi infekcijskimi obolenji, dolgoročno pa pred boleznimi sodobnega časa. Sadje in zelenjava namreč vsebujeta veliko antioksidantov, med katere sodijo znani vitamini A, C in E ter karotenoidi, ki nas obvarujejo pred nekaterimi škodljivimi snovmi, ki nastajajo s presnovo v našem telesu. Antioksidanti dokazano zaščitno delujejo pri razvoju kardiovaskularnih obolenj in pri rakavih celičnih spremembah. Sadje in zelenjava sta tudi dober vir prehranske vlaknine. Ta deluje varovalno, saj redči energijsko gosto zaužite hrane in tako uravnava našo telesno težo.
Za otroke je najprimernejše sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, saj ima ta še posebno vrednost zaradi optimalne dozorelosti in višje biološke vrednosti. Vsebnost vitaminov med skladiščenjem in s kuhanjem upada, zato je priporočljivo, da čim več zelenjave uživamo presne. S tem lahko pomembno prispevamo h kritju potreb po nekaterih življenjsko pomembnih snoveh, ki se pogosto kažejo kot problem pomanjkanja v prehrani otrok in mladine zahodnega sveta.

Starši, vrtec in šola so zgled prehranjevanja

Pri spodbujanju otrok k pravilni izbiri in zdravemu načinu prehranjevanja imajo pomembno vlogo starši ter tudi vrtci in šole. Vrtec in šola sta okolje, kjer se otroci prehranjujejo, kadar niso doma (kar pa je velik del časa). V vrtcu in v šoli si privzgajajo prehranjevalne navade. Hrana v vrtcu in v šoli ni vedno po meri posameznega učenca, se pa trudijo, da bi sledili željam staršev in jedilnike tudi uskladili z načeli zdrave prehrane. Prav bi bilo, da bi bili, tako starši kot vzgojitelji in učitelji, otrokom vzgled pravilnega prehranjevanja. Pogosto se namreč dogaja, da otroci nasvetov odraslih ne upoštevajo zato, ker govorijo eno, delajo pa drugo... Zavedati se moramo, da prehranske navade v otroštvu igrajo pomembno vlogo skozi vse življenje. Vzgojitelji in učitelji lahko z zgledom veliko prispevajo k osvajanju zdravega prehranjevanja vrtičkarjev in učencev. Če otrokom približajo te vsebine na njim razumljiv, zanimiv in prijazen način, lažje sprejmejo dobro prehransko navado.

Matej Gregorič, analitik - raziskovalec
Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za promocijo zdravja