Novice

Božična Pikapolonica z božičnimi pesmimi na CD

Izšla je božična Pikapolonica z božičnimi pesmimi na CD, ki bo otrokom pričarala praznično vzdušje!

Vse novice

Aktualno

Vzhodna Srbija - Po cestah in široki reki Donavi

Pot ob Donavi in po Vzhodni Srbiji lahko teče malo po cestah in malo po široki reki…

Družinsko potovanje po vzhodni Srbiji je najbolje začeti - v Beogradu. Do tja je kljub dvema državnima mejama le nekaj ur vožnje po avtocesti, glavno mesto Srbije na sotočju Save in Donave pa predstavlja dobro izhodišče za nadaljevanje poti, ki je tako ali drugače povezana z Donavo, drugo (za Volgo) najdaljšo reko v Evropi.

Če živahna srbska prestolnica tokrat ni eden od ciljev potovanja, jo lahko mirno pustite za drugo priložnost. Če pa imate na voljo nekaj ur, se velja sprehoditi po Terazijah in v hotelu Moskva poizkusiti slovito moskovsko rezino, ali na Knez Mihajlovi ulici obiskati katero od knjigarn ali galerij, morda še novi veliki mondeni nakupovalni center Rajićeva, ki na vrhu gosti tudi trendovski hotel Mama Shelter. Če boste v Beogradu zvečer, lahko najbolje občutite večerni utrip mesta v enem od lokalov, ki so jih v zadnjem času uredili ob Savi v popularni »Beton Hali«.

Potem pa se le podajte skozi Novi Beograd do Zemuna, kjer se lahko prične tudi vaša pot ob Donavi in po Vzhodni Srbiji. Malo po cestah in malo po široki reki…

glavna_slika_djerdap.JPG

slika_1_gardos_kula_zemun.JPG



































Ena od znamenitosti starega Zemuna je Gardoš Kula oz. Milenijski stolp, ki so ga leta 1896 postavili Madžari ob tisočletnici svojega prihoda v Panonijo. Ker Zemun že skoraj 100 let ni več pod madžarsko oblastjo, to poimenovanje opuščajo. V slikovitem starem Zemunu v zadnjem času pazljivo obnavljajo ulice in stavbe, tako da dobiva vse bolj urejeno podobo. Za številne gostilne ob bregu Donave pa že tako dolgo velja, da je tam najboljša ponudba ribjih jedi.

slika_2_zemun_trznica.JPG
Zemunska tržnica ni tako velika, kot so glavne beograjske tržnice, a ponudba je vseeno bogata in privlačna. Beograjčani vedo povedati, da so v Zemunu cene precej nižje, v primerjavi s slovenskimi je ta razlika še občutnejša. Kar pa je še bolj pomembno – hrana je večinoma lokalno pridelana in tudi zelo okusna.

slika_3_viminacium_amfiteater.JPG
Arheološki park Viminacium blizu Kostolca so odprli šele leta 2006, čeprav so bila prva izkopavanja tega nekdanjega rimskega tabora že konec 19. stoletja. Še vedno je odkrit le manjši del naselja, ki je v rimskih časih štelo 40.000 prebivalcev, o čemer pričajo ostanki rimskih ulic in trgov, palač, amfiteatra in rimskega kopališča iz 1. stoletja. V neposredni bližini je termo-elektrarna in površinski kop premoga.

slika_4_viminacium_mamut.JPG
Leta 2009 so na območju Viminaciuma pri površinskem kopu premoga našli izjemno ohranjeno okostje mamuta, staro okrog milijon let. Ugotovili so, da je šlo za samico, ki je očitno ostala ujeta v blato pradelte reke Morave, zato je skelet neverjetno ohranjen in v anatomskem položaju. Tako, kot so ga našli, je tudi predstavljen v pokritem »mamut parku«, na natečaju pa so šolarji zanjo izbrali ime – Vika.

slika_5_golubac_trdnjava.JPG
V srednjeveški trdnjavi Golubac na desnem bregu Donave trenutno potekajo obširna restavratorska dela in če bo vse po sreči, bo v prihodnjem letu odprta tudi za javnost. Takrat bo nared tudi muzejska zbirka, posvečena burni zgodovini trdnjave iz 14. stoletja in njenim desetim stolpičem. Strateška lokacija je sicer znana že iz rimskih časov, v srednjem veku so tam potekale velike bitke med Otomanskim imperijem in Ogrsko vojsko, nato pa so se tam izmenjavale turška, bolgarska, madžarska, srbska in avstrijska oblast.

slika_6_lepenski_vir.JPG
Ob arheoloških raziskovalnih delih pred zajezitvijo Donave za hidroelektrarno Ðerdap so v 60. letih odkrili pomembno neolitsko in mezolitsko najdišče Lepenski vir. Mezolitske skulpture so ena najpomembnejših arheoloških najdb na Balkanu, celotno najdišče pa so leta 1971 prenesli skoraj 30 m višje, saj je prvotna lokacija ob zajezitvi Donave ostala globoko pod rečno gladino.

slika_7_decebal.JPG

slika_7_a_trajanova_tabla.JPG
Velika kamnita glava dačanskega vladarja Decebala se dviga nad Donavo na romunski strani in je novejšega datuma, v kamen pa jo je pred nekaj leti dal vklesati romunski bogataš in nekdanji disident Dragan. Okrog 40 m visoko kamnito skulpturo je skoraj 10 let v težkih pogojih klesalo ducat kiparjev – alpinistov in je danes velika turistična atrakcija za vse ladje, ki po Donavi skozi Mali in Veliki Kazan prevažajo turiste. Skoraj večja atrakcija kot Trajanova tabla iz rimskih časov, ki ki stoji nasproti na drugem bregu Donave.

slika_8_rajacke_pimnice.JPG

slika_8_a_rajac_nagrobniki.JPG
Rajačke pimnice v bližini kraja Rajac med Negotinom in Zaječarjem še čakajo, da postanejo turistična atrakcija. Vinorodni kraji so nekoč z vinom zalagali celo dunajski dvor, na kar danes spominjajo številne zidanicam podobne stavbe, namenjeno izključno pridelavi vina. Danes to tradicijo nadaljuje Vinarija Raj, kjer spet pridelujejo izvrstna vina. Slaba cesta marsikoga odvrne od obiska, a bi bilo ogled škoda izpustiti tudi zaradi zelo nenavadnega starega pokopališča, kjer številni nagrobniki spominjajo na znane stečke.

slika_9_felix_romuliana.JPG
Ostanki rimskega naselja Felix Romuliana v bližini Zaječarja kažejo na neomejeno oblast njegovega graditelja, rimskega cesarja Galerija, ki je bil rojen v neposredni bližini in je na hribu nad naseljem tudi pokopan. Sicer izjemno utrjeno naselje nikoli ni bilo namenjeno obrambi, Galerij pa ga je zgradil za svojo mater Romulo. Številni objekti cesarske palače so bili okrašeni s freskami in mozaiki, med njimi so nekateri še zelo dobro ohranjeni.

koncna_slika.JPG
Matjaž Markič
Fotografije: Matjaž Markič

Teme

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.

Če ste nov uporabnik se lahko registrirate tukaj.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.