Otroci na počitnicah zelo pogosto zbolijo. Zanje je naporno že potovanje, težave pa jim povzroča tudi novo okolje in drugačna hrana. Najpogostejše so prebavne težave. Dobro je vedeti, kako lahko otrokom pomagamo, da omilimo njihove težave.

Težave zaradi hrane
Za majhnega otroka je dovolj, da je hrana bolj začinjena, kot je doma, pa ima že lahko težave s prebavo. Mnogi otroci na počitnicah ne uživajo, ker je hrana pripravljena drugače, kot so vajeni: drugače narezana, drugače začinjena, ne diši prav, postrežena je prelita s »čudno« omako, kombinirana z drugačnimi jedmi... Za otroke je tudi težava, če morajo jesti ob določeni uri, ki je niso vajeni, ko pa so lačni, do toplega obroka ne morejo priti. Otroci so vajeni jesti večkrat po malem in jim ne ustreza hotelski ritem treh obrokov, ki je naravnan na odrasle. Ko je čas za kosilo, pojedo malo, čez eno uro pa so lahko že zelo lačni.

Kaj pomaga? Če je vaš otrok še majhen ali če je občutljiv na prehrano, se raje odločite za počitnice, na katerih kuhate sami, recimo v kampu, v potovalniku, v apartmaju. V hotelu bi tisti del otrokovega obroka, ki ga ni mogel pojesti, lahko shranili v plastično posodico, ki jo že prinesete s seboj. Seveda pa ga ne smete hraniti več kot uro ali dve.

Zastrupitev s hrano ali z vodo
Zastrupitev s hrano ali z vodo je pogosta poletna težava, ki lahko obsega blage slabosti in malo bolj redko blato, lahko pa je zelo resna težava, ki zahteva takojšnje bolnišnično zdravljenje. Večino zastrupitev s hrano povzroči slaba higiena ali pa neprimerno kuhanje in shranjevanje živil, česar v naprej ne morete vedeti, če hrane ne pripravljate sami. Zato se izogibajte kupovanju hrane na »sumljivih« mestih, recimo v kioskih in cenenih restavracijah. Simptomi zastrupitve s hrano ali vodo so slabost, bruhanje, driska, trebušni krči in včasih glavobol, vročina, omotica. Pri otrocih sta driska in bruhanje pogosto lahko tudi posledica okužbe, ki se je nalezejo v stiku z okuženimi osebami. Pri nekaterih otrocih pa povzroči draženje želodca čustveni stres ali vznemirjenje zaradi spremembe, pa tudi velike količine sadja ali sladkorja v hrani.

Kaj pomaga? Najboljša je preventiva. Na poti je najbolje jesti tam, kjer vsak dan jedo domačini, recimo, kamor zahajajo na opoldansko malico. Zato, ker bo hrana tam poceni, sveža in dovolj dobra, sicer bi domačini tja ne zahajali. Pijemo le ustekleničeno vodo, ob nakupu pa preverimo, da je zamašek še cel. Izogibajmo se živilom, ki se hitro pokvarijo: slabo prepečeno meso, surova jajca, mehki siri, drobovina... Sumljive so tudi omake, ki so lahko tako obilno naložene na hrano zato, da prekrivajo napol pokvarjen okus in vonj jedi. Hrano dobro prepečemo in prekuhamo. Nevaren je lahko tudi sladoled, saj so poleti pogoste nevarne okužbe s salmonelo prav s sladoledom. Sadja ne jejmo, če ga nismo dobro oprali (ali olupili), pa čeprav smo ga kupili na obcestni stojnici »od kmeta«.

Kdaj k zdravniku?
Kadar gre za blage oblike zastrupitve, sebi in otroku lahko pomagamo sami, s pitjem tekočine po majhnih požirkih, da ne bruhamo, in z lahko dietno prehrano. Bolje je jesti po malem in manj. V potovalni lekarni je pametno imeti s seboj prvo pomoč pri zastrupitvi. Pri hujših težavah pa sodi otrok k zdravniku.